Zagotovo poznate kar nekaj ljudi, ki so jih neprestano polna usta hvale, kako so pošteni, kako se borijo za bolj pošten svet,…

Moje izkušnje so take, da se taki ljudje na koncu izkažejo za najbolj pokvarjene. Sicer ne želim nikomur delati krivice in ne morem trditi, da so vsi taki ljudje, ki sem jih spoznal, na koncu izkazali za slabe. Lahko pa potrdim, da je večina teh ‘pravičnikov’ takih, da jaz nebi šel z njim niti na kavo.

Svetovno priznan profesor psihologije iz univerze Duke in uspešen pisatelj Dan Ariely, je v svoji knjigi z naslovom Poštena resnica o nepoštenosti napisal, da tisti ljudje, ki ves čas poudarjajo kako so pošteni, so na koncu najbolj nepošteni.

Kateri psi so najbolj hudi, močni in krvoločni? Zagotovo ne tisti, ki veliko lajajo. Že star pregovor pravi, da tisti pes, ki veliko laja ne grize.

Ste kdaj slišali zelo bogatega človeka, ki bi se na veliko hvalil kako bogat je? Večina res bogatih ljudi se s svojim bogastvom ne hvali, ker ne čutijo potrebe po tem. Seveda so nekateri izjema. Zagotovo pa poznate ljudi, ki so čisto brez denarja in si kupijo drag avto na kredit ali leasing, da se pokažejo pred okolico.

Čeprav nisem strokovnjak za psihologijo, menim, da se ljudje hvalimo ravno s tistim, kar v podzavesti vemo da nimamo. Tako kot boječ pes, ki začne lajati, ko ga postane strah. Če v podzavesti vemo, da smo slab človek, se z vsemi močmi trudimo pokazati okolici, da smo poštena oseba.

Tisti, ki so v resnici dobri in pošteni ljudje, jim tega ni treba ves čas ponavljati, dokazovati in to obešati na velik zvon.

Jaz se teh ‘pravičnikov’ bojim. Oziroma se jih ne bojim, samo nismo na isti ‘ferkvenci’ in zato nočem imeti opravka z njim.

Kakšno je pa vaše mnenje glede tega? Res me zelo zanima!

The post Dober in pošten človek ne čuti potrebe, da ves čas poudarja, kako je je pošten,… appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Zadnje čase se utapljam v delu. Ne naredim vsega kar bi moral. V poštnem nabiralniku me čaka več sto mailov na katere moram odgovoriti. Ne dan imam več kot 30 telefonskih klicev na katere se ne uspem oglasiti in tudi nimam časa vrniti klica.

Delam sicer veliko. Tudi sobote in nedelje. En teden sem delal celo 102 uri.

Vem, da imam dela preveč in da se bom moral odločiti in nekaterim stvarem reči ne.

Vem pa tudi, da se da mojo strilnost povečati. Imam občutek, da imam v zadnjem letu precej manj energije, kot sem jo imel leto poprej. To pomankanje energije in posledično slabša koncentracija, se mi še najbolj pozna takrat ko pišem. Zadnje čase pa pišem veliko. Končujem svojo knjigo o optimizaciji spletnih strani, pišem za moja dva bloga Tomaž Gorec in Zaslužek, poleg tega veliko pišem še za druge medije. Hkrati pa pišem tudi serijo nasvetov, kako delati na Facebooku (promocija in prodaja). Vsak teden moram napisati tudi dva maila, katera pošljem kot e-novice. Skratka, pišem veliko in pri pisanju se mi pomankanje energije še posebej pozna skozi učinkovitost. Včasih pisanje kar ne steče. Razmišljam in razmišljam, pa ne zmorem napisati stavka. Kdaj kaj napišem, pa nisem zadovoljen in zato napisano izbrišem in ne pridem nikamor.

Če bi imel za pisanje tak talent in hitrost, kot moja prijateljica Petra Škarja, ona namreč članek dolžine 1.200 besed napiše v 15 minutah, bi bil verjetno milijonar. Ampak verjamem, da bom s treningom tudi jaz postajal hitrejši in boljši. Vse se da, če je volja dovolj velika!

Prepričan sem, da poznam zelo enostaven način, kako lahko pri sebi povečam storilnost in si s tem še polepšam življenje. Zadeva je čisto preprosta in enostavna. Potrebujem le več telesne aktivnosti.

Kmalu bo minilo eno leto odkar sem si poškodoval koleno. O tem sem napisal prispevek z naslovom Ko ti neumna odločitev pokvari dan. To sem napisal dan po nesrečnem dogodku in še nisem vedel, da mi bo ta poškodba pokvarila več kot pol leta. Od tedaj skoraj nisem nič več fizično aktiven. Dobrega pol leta tudi nisem mogel biti, potem pa človek kar pozabi na rekreacijo, oziroma ima ves čas na zalogi cel kup izgovorov. Moj najbolj pogost je ta, da imam veliko dela in da nimam časa.

Danes sem se odločil, da temu naredim konec! Odločil sem se, da bom šel vsak dan zjutraj na rekreacijo vsaj pet krat tedensko. Če ne drugače, pa samo za deset minut. Če se mi ne bo dalo teči ali kolesariti, bom šel pa samo na sprehod za deset minut.

Kljub temu, da bom z rekreacijo zjutraj izgubil okoli eno uro, sem prepričan da bom ta dan naredil več. Veliko več!

Poleg tega si moram urediti tudi prehrano. Zjutraj namrečj nikoli ne zatrkujem in grem zaradi obilo dela malo kasneje na malico in sem do takrat že zelo lačen in se  potem čisto preveč najem. Tako preveč, da zaradi tega postanem len. Zato od jutri naprej poleg rekreacije, uvajam tudi zajtrk.

Če berete tole, me v komentarju tega prispevka malo povprašajte, če se držim zapisanega, kar sem si obljubil in mi malo vzpodbudite slabo vest, če bo potrebno. Mogoče bom ravno zaradi vašega komentarja šel pogosteje na rekreacijo.

The post Kako bom povečal svojo delavno storilnost in si hkrati polepšal življenje appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Potovanja so moj največji hobi, zato veliko potujem in vidim ogromno čudovitih stvari. Velikokrat sem nad lepotami, katere vidim, popolnoma navdušen. Sicer je res, da sem oseba, ki se nad naravnimi lepotami hitro navduši, tako da pričakujem, da mi bo enkrat nekdo v komentar na moje prispevke ali objave na Facebook napisal, da sem čisto navdušen nad popolnoma vsako stvarjo, ki jo vidim. Takšen pač sem in to je dobro, da je človeku všeč veliko stvari. Ubogi so tisti, ki jim ni prav nič všeč in ki niso nad nobeno stvarjo navdušeni.

Da je Ramsko jezero zelo lepo sem vedel še preden sem ga prvič videl, saj sem si prej na internetu ogledal kar nekaj slik in video posnetkov. Nisem pa vedel, da je jezero tako zelo lepo in nenavadno. Brez slabe vesti lahko napišem, da je to ena izmed najlepših in najbolj nenavadnih naravnih lepot, kar sem jih videl v zadnjih nekaj letih. Glede na to, da so zadnja leta potovanja postala del mojega življenja, sem videl zelo veliko lepih in tudi nenavadnih naravnih lepot, ampak nič se ne more primerjati z Ramskim jezerom.

Ramsko jezero je v primerjavi z jezeri v Sloveniji kar veliko. Je približno pet krat večje od Bohinjskega jezera, je zelo razčlenjeno, ter ima kar nekaj otokov.

Na enem od številnih polotokov, ki globoko segajo v jezero, se nahaja Franjevački samostan in cerkev Device Marije. Zanimivo je, da sta cerkev in samostan locirana skoraj na sredini jezera. Lahko bi rekel, da je vse skupaj malo podobno otoku na Blejskem jezeru.

Z Aleksom sva sprva nameravala iti do samostana in cerkve, vendar žal nisva mogla priti do tja, saj so cesto zaprli. Tja sva se odpravila ravno na dan Marijinega vnebovzetja in zato so cesto preprosto zaprli.

Nato sva čisto na slepo z avtom zapeljala na en drug polotok. Bolj, kot se nama je odpiral pogled po jezeru in obali, bolj sem bil navdušen nad lepoto le tega. Prispela sva do enega lepega kraja in parkirala avto. Ko sem izstopil nisem mogel verjeti, da je to kar vidim, res. Verjetno je bilo vse skupaj tako zelo lepo tudi zato, ker je bil nivo vode v jezeru zelo nizek in je bil ta del površine, ki je še par mesecev nazaj bil pod vodo, sedaj izgledal zelo lepo in nenavadno. Barva jezera je res nenavadna. Lahko bi rekel, da je bila turkizno zelena. Ko vse to vidiš skupaj nastane res čudovita slika. Če menite, da malo “nakladam”, si oglejte zgornji video posnetek in boste videli, da je vse še lepše, kot opisujem.

Na obali jezera sva opazila redke obiskovalce jezera. Nekateri so na obali kar kampirali. Prepričan sem, da jim nihče ni nič rekel in da lahko na obalo Ramskega jezera pride kampirati kdor hoče in ne bo imel prav nobenih težav s tem.

Sprva sem mislil na tej točki (vidite jo na začetku video posnetka zgoraj), za snemanje z dronom porabiti eno baterijo. Ker pa je bilo vse tako zelo lepo sem porabil dve, tako da mi je ostala samo še ena.

Ko sva oba z Aleksom porabila po dve bateriji za dron, sva se usedla v avto in se odpravila na drugi konec jezera, ki je bil tudi zelo lep, vendar malo drugačen. Tudi tukaj sem z navdušenjem spustil dron v zrak in začel s snemanjem, vendar sem po parih minutah ugotovil, da mi nekaj blokira kontrolno ploščo in sem moral dron pripeljati nazaj ter tako dron kot nadzorno ploščo resetirati. Tako sem porabil dragocenih 25 odstotkov zadnje baterije. Tukaj sem prvič pomislil, da bo treba kupiti še dve baterije za dron.

Ko sem ponovno spustil dron v zrak mi je po nekaj minutah začela piskati kontrolna plošča, da bo zmanjkalo baterije v njej. Jezen sem bil sam nase, da je nisem prejšnji dan dal polniti. Kljub temu, da je dron stal 2.000 evrov, sem tvegal in še nekaj časa snemal, čeprav je nadzorna plošča glasno opozarjala, da bo zmanjkalo baterije. Načeloma sicer dron pride nazaj na izhodiščno mesto, če se prekine povezava s kontrolno ploščo, ampak glede na to, da dron ne stane 100 evrov, nisem imel namena eksperimentirati.

Na Ramskem jezeru sva preživela le nekaj ur. Predvsem zato, ker sva se na Ramskem jezeru ustavila spotoma, ko sva šla iz Mostarja na Jahorino. Če bi vedel, da je na Ramskem jezeru tako zelo lepo, bi potovanje načrtoval drugače. Vsaj en dan bi prespala nekje v bližini jezera.

Ko sva odhajala iz Ramskega jezera, sem v glavi že delal načrt, kdaj ga bom spet obiskal. Zagotovo grem naslednjič na ta čudoviti kraj vsaj za štiri ali pet dni. Jezero in okolico bom raziskal do vsakega kotička. Našel bom tudi enega domačina, ki mi bo lahko posodil čoln in bom z njim obiskal vse otoke na jezeru.

Se že veselim tega trenutka, ko bom spet prišel na Ramsko jezero.

Sam sem takšna oseba, da ko se nad neko stvarjo navdušim, potem to stvar preučim do potankosti. Ko sem lansko leto šel na potovanje v Ukrajino, sem imel v načrtu obiskati tudi Černobil, ker je pač tam bila leta 1986 največja jedrska nesreča do sedaj. Niti pomislil nisem, da bi prej o vsem skupaj kaj prebral, si pogledal kakšen video,.. Ko pa sem zadevo videl in doživel, pa sem se poglobil v to. Pregledal sem na desetine dokumentarcev, prebral veliko člankov,… Enako je bilo, ko sem obiskal koncentracijsko taborišče Auschwitz. Mimogrede naj omenim, da tiste, ki vas zanima Černobil, si preberite članek z naslovom Po sledeh svetovne katastrofe, ki ga je napisal moj sopotnik Peter. Članek najdete na www.tomazgorec.si/po-sledeh-svetovne-katastrofe.

Enako kot s Černobilom in Auschwitzom je bilo tudi z Ramskim jezerom. Začel se brati članke in gledati video posnetke na Youtube, tako da sedaj o Ramskem jezeru vem zelo veliko.

Na začetku tega članka sem se vam mogoče malo zlagal, ko sem omenjal da je Ramsko jezero naravna lepota. Ni čisto naravna lepota, ker je to umetno jezero, ampak če mene vprašate je to naravna lepota.

Ramsko jezero je nastalo leta 1968, ko so na reki Rama zgradili jez in tako poplavili površino večjo, kot 15 kvadratnih kilometrov. Na poplavljenem področju je včasih živelo kar 1.744 ljudi. Poplavljeno je bilo 1.147 objektov. Med njimi tudi džamija.

Največja globina jezera je okoli 95 metrov. Največja dolžina jezera je 12 in pol kilometrov, širina pa 4 kilometre in pol. Ramsko jezero je znano po tem, da se nivo vode zelo spreminja. Po uradnih podatkih do 55 metrov, po neuradnih pa tudi veliko več. Leta 2011, ko je bila velika suša je Ramsko jezero upadlo na najnižji nivo po letu 1968. Na tako nizek nivo, da je bilo možno videti ostanke sadovnjakov, pokopališč, objektov in celo džamije.

V času, ko sem jaz obiskal Ramsko jezero, je bil nivo vode dokaj nizek. Najvišji nivo je običajno spomladi, ko se v okoliških hribih topi sneg. Po slikah sodeč, je spomladi jezero popolnoma drugačno, kot je bilo takrat, ko sem bil tam jaz. Tako, da ga spomladi zagotovo obiščem, da vidim kako izgleda, ko je nivo vode višji.

Še nekaj je na Ramskem jezeru zelo zanimivo. Turistov skoraj ni. Zgleda, da še niso odkrili tega čudovitega bisera. Če ste oseba, ki imate radi kraje, kjer ni veliko turistov, potem morate obiskati Ramsko jezero.

Ko sem na spletu preverjal namestitve ob Ramskem jezeru sem začudeno ugotovil, da jih je zelo malo ali jih sploh ni. Na Bookingu sem našel samo eno hišo ob jezeru, ki pa je za razmere v Bosni in Hercegovini zelo draga. Po aktivnem iskanju po spletu sem našel še eno možnost za namestitev, kjer pa ni bila navedena cena. Sicer sem prepričan, da so namestitve še na voljo, samo ljudje jih niso dali na Booking, spletne strani pa nimajo.

Obisk jezera je tudi zelo primeren za tiste, ki imate avtodom. Prepričan sem, da se lahko namestite kjerkoli želite in da vam ne bo nihče nič rekel.

Stika z ljudmi ob Ramskem jezeru nisem imel, ker sem bil tam samo nekaj ur in še to na nenaseljenih območjih. Sem pa prepričan, da so zelo prijazni, kot vsi Bosanci.

Upam, da sem vas s tem lepim video posnetkom in slikami prepričal, da enkrat obiščete Ramsko jezero. Naj dodam še, da so v Bosni in Hercegovini zelo nizke cene, odlična hrana in prijazni ljudje. Kljub temu, da zadnjih 20 let aktivno potujem po celem svetu, je Bosna in Hercegovina moja destinacija številka ena.

Naj povem še, da je pred kratkim Ramsko jezero navdušilo tudi državno veslaško reprezentanco Avstralije do 23 let, ki so se pripravljali za svetovno prvenstvo v Bolgariji. Nad jezerom, naravo in gostoljubnimi domačini so bili naravnost navdušeni. Spali in jedli pa so kar v samostanu, v kraju Ščit.

Poglejte si čudovite video posnetke iz Bosne in Hercegovine:

Splošen video o Bosni in Hercegovini – https://youtu.be/a-G0HAGgdrs
Znameniti stari most v Mostarju – https://youtu.be/-fBcpBoVJV4

Še veliko lepih, vendar ne montiranih video posnetkov iz Bosne in Hercegovine in tudi mojih drugih video posnetkov najdete na mojem Youtube kanalu – https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos.

The post Ramsko jezero je nekaj tako zelo lepega in tako zelo nenavadnega appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Aleksander s svojo ženo Melariel

Te zanima, kako poteka življenje 61 letnega Slovenca, ki je poročen z 33 let mlajšo žensko in živi na sanjskem otoku na Filipinih?

Ali pa te mogoče zanima, kako lahko preživiš dopust na rajskem otočku na Filipinih popolnoma brezplačno?

Če te zanima eno ali drugo, se nam pridruži v petek 13. oktobra v Ljubljani, kjer bo imel moj prijatelj Aleksander Pokovec brezplačno predavanje na to temo. Več o seminarju si lahko prebereš na http://bit.ly/2wJ6mZK.

Kot sem napisal, je seminar brezplačen. Vse kar moraš narediti je, da Aleksandru preko maila aleksander.pokovec@gmail.com sporočiš, da prideš.

Aleksander bo s svojo družino v Sloveniji samo še nekaj dni, potem pa se vrača na Filipine. Jaz sem mu že zadnjo zimo obljubil, da ga obiščem, vendar ga žal nisem mogel, ker sem imel poškodovano koleno. To zimo pa ga zagotovo obiščem in vem, da se bom imel super! Glede na to, da obožujem potovanja in, da me na Filipinih čaka dober prijatelj, zagotovo ne more biti slabo. Komaj čakam!

Na Filipinih sem že bil dobre dve leti nazaj in sem se imel super. O tem mojem potovanju na Filipine si lahko pogledaš slike in prispevke na http://www.tomazgorec.si/tag/filipini.

The post Ljudje mu zavidajo 33 let mlajšo ženo in sanjsko življenje appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Klikni na sliko, da se poveča.

Leto 2017 je bilo zame izjemno. Tako na poslovnem, kot osebnem področju.

Podjetja, katerih sem lastnik in solastnik so dosegla rekordne promete in rekordne dobičke. Rast je bila izjemna. Najbrž še nikoli taka.

Tudi na osebnem področju mi je bilo leto 2017 odlično. Veliko sem potoval in se super imel. Res je, da na kakšno daljše potovanje nisem šel. Edino v Maroku sem bil en teden. Sem pa zato več potoval po Jadranski obali in Balkanu. Obiskal sem tudi Prago za par dni.

Da so mi bila letošnja potovanja tako zelo všeč, je verjetno razlog tudi v tem, da sem si kupil dron, ki me sedaj vedno spremlja na mojih potovanjih. Že tako grem z veseljem na potovanje, sedaj, ko s sabo vzamem še dron, sem pa še toliko bolj navdušen. Za lažje razumevanje mojega navdušenja si poglej dva zanimiva video posnetka, ob katerih verjamem, da ti bo malo zastal dih:

• Kanjon reke krupe – www.tomazgorec.si/kanjon-reke-krupe
• Ramsko jezero – www.tomazgorec.si/ramsko-jezero

Ko gledam te čudovite video posnetke, postanem kar malo žalosten. Namreč komaj čakam poletje, sonce,…

Kanjon reke Krupe in Ramsko jezero pa nista edine lepe stvari, ki sem jih videl letos. Še cel kup jih je. Čudovite posnetke teh lepot si lahko pogledaš na mojem Youtube kanalu – https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos.

Na potovanja, kjer sem snemal z dronom, sem s sabo jemal prijatelja Aleksa, ki je profesionalec za snemanje. Tako s kamero, kot z dronom. Te čudovite video posnetke, ki jih najdete na mojem Youtube kanalu so večinoma delo Aleksa. Upam, da bom tudi jaz kdaj tak profesionalec, da se bom naučil delati vsaj približno toliko dobre video posnetke, kot Aleks.

Kaj lepšega, kot da sem na potovanja s sabo vzel Aleksa, se mi ni moglo narediti. Oba se ukvarjava z digitalnim marketingom in sva se veliko naučila drug od drugega. Kar je bilo meni najbolj pomebno je bilo to, da sem se jaz od Aleksa naučil ogromno in še več, kar se tiče snemanja z dronom, video produkcije,… Jaz se zavedam, da takega izobraževanja sploh ne moreš kupiti. Za to bom Aleksu hvaležen vse življenje in tega ne bom nikoli pozabil!

Tako, kot vsako leto, si bom tudi letos zadal novoletne zaobljube, oziroma postavil cilje za leto 2018. Prejšna leta sem si zastavil veliko poslovnih ciljev. Veliko je takih, ki jih še vedno nisem uresničil in me nekateri cilji kar malo spravijo v slabo voljo.

Letos sem se odločil, da bodo moji cilji za leto 2018 temeljili predvsem na moji osebni sreči in zadovoljstvu. To, da denar ne naredi človeka srečnega sem ugotovil že zdavnaj. Glede na to, da že od svojega 20. leta trdo delam, sem si ustvaril neko premoženje, ki mi glede na moj skromen življenski stil, brez težav omogoča preživetje do smrti, tudi če bi danes nehal delati. Sicer sem oseba, ki najbrž ne bo nikoli nehala delati, niti takrat ko bom šel v pokoj. Delam namreč zelo rad, vendar delam rad tiste stvari, ki me veselijo. To je zagotovo optimizacija spletnih strani, digitalni marketing, predavanje na seminarjih in delavnicah, snemanje, slikanje, pisanje,… Ne ljubi pa se mi ukvarjati z raznimi administrativnimi zadevami, neplačniki,… Tako, da letos bom delal predvsem tiste stvari, ki me veselijo. Za tiste stvari, ki me ne vselijo, bom pa zaposlil ljudi, da jih oni opravljajo.

V začetku leta me čaka eno zelo neprijetno delo, ki se ga čisto nič ne veselim. To je obnova mojega poslovnega objekta v Trebnjem. Niti malo me ne veseli pregovarjanje z raznimi mojstri, reševati milijon težav,… Obnove se moram lotiti čim prej, ker glede na visoko gospodarsko rast v Sloveniji pričakujem, da bodo vse cene v gradbeništvu zelo poskočile. Če se obnove ne lotim letos, bo naslednje leto vsaj za 10.000 do 20.000 evrov dražja. Za ta denar grem lahko vsaj za eno leto na potovanje okoli sveta.

Ko bo obnova končana, bom najsrečnejši človek na svetu! Od takrat naprej mora moje življenje postati pravljica.

Obstaja še ena stvar, ki mi greni življenje. To je namreč moja knjiga na temo optimizacija spletnih strani, ki jo pišem že dve leti. To knjigo moram napisati čim prej. V bistvu imam že skoraj napisano. Če bi se za dva dni usedel in jo pisal, bi bila končana.

Kot sem že napisal, bom v letu 2018 delal predvsem na osebni sreči in zadovoljstvu. Če hočem biti srečen in zadovoljen, moram dati poudarek na potovanja, saj me to najbolj osrečuje.

Kar se tiče potovanj in dela sem v zadnjih letih ugotovil, da name, sprememba okolja deluje zelo pozitivno. Namreč ugotovil sem, da če spremenim okolje in tam delam, naredim veliko več in sem tudi veliko bolj kreativen. Na srečo je moje delo tako, da ga lahko opravljam kjer koli na svetu, samo internet moram imeti. Razmišljam, da bi se v tem letu nekam preselil za en mesec in tam normalno delal. Prepričan sem, da bi naredil več, bil bolj kreativen in se še veliko bolje imel. Zagotovo pa na bom vedel, če ne bom poizkusil.

Moji načrti za potovanja so sledeči. Od doma želim biti vsaj 120 dni. Včasih sem imel cilj 100 dni, za letos sem ta cilj malo povečal. Želim si iti na eno daljše potovanje z avtom, ki bo trajalo vsaj en mesec. V mislih imam tri destinacije. Prva je iti do Gruzije, Armenije in Azerbajdžan. Druga je iti do Norveške in Finske, ter se vrniti nazaj preko Rusije. Samo ta varianta je manj verjetna, ker bi potreboval vsaj en mesec in pol časa. Tretja možnost pa je iti do Španije in Portugalske. Nekako se najbolj nagibam za prvo opcijo. Da slučajno ne pozabim, kdaj iti na tole potovanje, si bom kar zapisal okvirni datum, kdaj bi se odpravil. Glede na vse, menim da bi bil najprimernejši datum odhoda okoli 15. avgusta.

Seveda imam namen potovati tudi po mojem ljubem Balkanu. Obvezno si moram spomladi pogledati Ramsko jezero, ker je lansko leto name pustilo zelo dober vtis in me zelo zanima kakšno izgleda, ko je v njem več vode. Upam, da bo pozimi in spomladi veliko padavin.

Letos imam namen veliko potovati tudi po Sloveniji, saj želim našo lepo Slovenijo posneti z dronom.

Veliko željo imam tudi, da bi šel nekam dlje na potovanje. Namreč moje zadnje potovanje v bolj oddaljene kraje sega skoraj tri leta nazaj, ko sem šel na Filipine. Kljub temu, da veliko potujem, mi malo manjka to, da že dolgo časa nisem bil nekje zelo daleč, kjer je kultura, ljudje, hrana,… in vse ostalo popolnoma drugačno,  kot v Evropi. Razmišljam, da bi šel spet na Filipine. Predvsem zato, ker bi rad obiskal mojega prijatelja Aleksandra Pokovca, ki se je pred dobrim letom preselil na Filipine. Zagotovo bi bilo to potovanje nekaj posebnega, saj bi verjetno doživel Filipine popolnoma drugače, ker bi šel na obisk k Aleksandru. Veliko več bi se družil z domačini, bolje spoznal življenje na Filipinih,.. Upam, da mi uspe najti čas za to!

Še en zelo pomemben cilj imam, ki bi ga moral nujno uresničiti. To je, da se bom več ukvarjal s športom in shujšal okoli 10 kilogramov. Biti v dobri telesni kondiciji in imeti pravo telesno težo je zelo pomembno za človeka. Človek, ki je v dobri kondiciji in ima pravo telesno težo, zagotovo naredi več in hitreje, se bolje počuti, je bolj kreativen, zdrav,… in na splošno mu je življenje lepše. Tole kar sem sedaj napisal, bi si moral podčrtati z rdečo barvo!

Držal se bom pravila, da je najbolj pomebna športna aktivnost. Za to mora vedno biti čas! Če bom športno aktiven, sem prepričan, da bom zaradi tega uspešen na vseh področjih!

Upam, da bom na koncu leta 2018 lahko napisal, da sem izpolnil vse novoletne zaobljube in še več.

Vabim te tudi na zanimiv webinar, ki ga imava ravno na temo novoletne zaobljube in postavljanje ciljev skupaj s Sašo Einsiedler. Na webinar se lahko prijaviš na www.zasluzek.org/sasa-einsiedler-webinar.

Hvala ti, da si prebral(a) moj članek do konca. Če mi v komentar tega prispevka napišeš lep komentar, lahko brezplačno dobiš zanimivo knjigo z naslovom Prepričevanje, katere avtor je Dave Lakhani. Jaz sem knjigo prebral že pred leti in je odlična. Knjigo bom podaril tistemu, ki bo napisal najbolj zanimiv komentar na ta prispevek. Knjigo bom podaril 1. februarja.

The post Novoletne zaobljube 2018: Na prvo mesto bom postavil lastno zadovoljstvo in srečo appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Klikni na sliko, da se poveča.

Istarske Toplice sem obiskal v decembru. Odšel sem na kratke vikend počitnice, da se malo razvajam, spočijem in poskrbim za svoje zdravje. Namreč ugotovil sem, da če se pred zimo parkrat odpravim v savno, potem običajno tisto zimo ne zbolim.

Istarske Toplice sem izbral zaradi dveh razlogov. Prvi je bil ta, da vsi govorijo kako lepa je Istra, jaz pa je nisem obiskal že zelo dolgo časa, oziroma, sploh se ne spomnim, kdaj sem bil nazadnje v notranjosti Istre. Drugi razlog, da sem izbral Istarske Toplice pa je bil ta, da se kraja spomnim, ko smo v tretjem in četrtem razredu osnovne šole hodili v organizaciji šole na morje v Tašalero pri Puli. Spmnim se, da smo se v Istarskih Toplicah vedno ustavili na pijači in mi je v spominu ostala mogočna skala, ki se vodoravno dviguje nad objektom. Že kot otrok sem bil nad tem krajem očaran in sem vedel, da mi bo tudi sedaj všeč.

Rezervacijo za oddih v Istarskih Toplicah sem si rezerviral preko spletne strani MestoIdej na www.mestoidej.com/istarske-toplice. Cena za dve nočitve s polnim penzionom in vstop wellness center za tri dni je bila samo 84 evrov. Cena je vključevala tudi 20-minutno klasično masažo.

Wellness center je dokaj nov in lepo urejen. Ima 5 različnih savn, bazen dolžine 25 metrov, otroški bazen z globino vode 35 centimetrov in lepotni center kjer opravljajo nege obraza, manikure, pedikure in ostale tretmaje za nego telesa. V wellnes centru mi je bilo najbolj všeč to, da ni bilo gneče. V savni sem bil vedno sam, na bazenu pa je bilo maksimalno 10 obiskovalcev. Zjutraj ali od pete ure dalje pa sem bil edini na bazenu. Tako da sem lahko brez težav plaval kravel.

Kot sem že omenil, je Mestoidej ponudba vključevala tudi 20-minutno masažo. Masaža je bila ena boljših, kar sem si jih do sedaj privoščil. Moja sopotnica pa je imela v Mestoidej ponudbi nego obraza in je bila tudi zelo zadovoljna. Poleg nege si je dodatno naročila masažo celega telesa in bila navdušena.

Poleg bazena v wellness cntru imajo še en bazen v katerem je termalna voda, ki je zelo zdravilna. Menda naj bi bila tretja najboljša termalna voda v Evropi. Temperatura vode med 32 in 34 stopinj. V tej termalni vodi ste lahko maksimalno pol ure na dan.

Izbira hrane ni bila ravno velika, ampak hrana je bila okusna. Osebje, ki dela v gostinjstvu je starejše, vendar me to absolutno ni motilo, saj so bili zelo pristni in prijazni.

Prvi dan, ko sem prišel v Istarske Toplice je padal dež in sem cel dan prebil v savnah in bazenih. V soboto pa je le posijalo sonce in sem se odpravil na raziskovanje okolice. Moj cilj je bil, da se povzpnem na tisto strmo skalo nad objektom. Zelo kmalu sem ugotovil, da do vrha vodi urejena pot. Neke vrste božja pot, saj je bil na vsakem ovinku križ. Nad potjo sem bil navdušen. Čeprav nisem veren, so mi vsi tisti križi delovali super in so pasali v to okolje. Ko sem prišel na vrh je bilo navdušenje še večje. Tam je stala stara napol podrta cerkvica. Narava pa je bila čudovita. Tako zelo čudovita, da jo je težko opisati, zato jo ne bom opisoval, ampak si kar poglejte video posnetek spodaj, ki sem ga posnel z dronom in slike zgoraj. Verjetno se strinjate z mano, da je čudovito. Vem pa, da bi bilo še veliko lepše, če bi sijalo sonce.

Nad skalo in božjo potjo sem bil tako navdušen, da sem se odločil, da v nedeljo zgodaj vstanem in se ponovno povzpem gor ter tam pričakam sončni vzhod. To jutro sem bil tako navdušen, da sem kar tekel gor. Sploh ne vem, kje sem dobil energijio, da sem tekel v tako strm hrib. Ta trenutek namreč nisem v najboljši kondiciji.

Nedeljo sem še izkoristil za ogled dveh zelo lepih Istrskih vasic. Motovun in Grožnjan. Obe vasici so zelo zelo lepi, mogoče je Grožnjan še za odtenek lepši. Vsekakor priporočam ogled obeh.

Če niste ravno najbolj zahteven gost, vam bo v Istarskih Toplicah všeč. Zagotovo je razmerje med ceno in tem kaj dobite zelo dobro. Ne smete pa pričakovati top luksuz za to ceno.

The post Istarske Toplice – Ugodna cena, lepa narava, ter nobene gneče,.. appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Želiš dobiti popolnoma brezplačno razvajanje za dve osebi v termah Krka? Izpolni obrazec spodaj in z malo sreče dobiš razvajanje za dve osebi popolnoma brezplačno!

Eni osebi bom podaril dve vstopnice za kopanje in savne v termah Krka. Vstopnici lahko koristiš v Dolenskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah ali v Strunjanu. Vstopnice je možno koristiti vse dni v tednu. Vstopnice so prenosljive in jih lahko tudi komu podariš.

Pogoj za sodelovanje v nagradni igri je, da izpolniš zgornji obrazce in da klikneš na https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos in me slediš. Slediš me tako, da klikneš rdeči gumb na desni, na katerem piše naroči. Da me lahko slediš, moraš imeti svoj gmail račun.

Nagradna igra traja samo do vključno 27.3. zato pohiti.

S sodelovanjem v nagradni igri soglašaš s splošnimi pogoji, ki veljajo za to nagradno igro.

The post Želiš dobiti brezplačno razvajanje za dve osebi v termah Krka? appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Nacionalni park Mavrovo se nahaja v severozahodnem delu Makedonije. Nacionalni park Mavrovo  je priljubljeno makedonsko smučarsko letovišče, znano po borovih in brezovih gozdovih, soteskah in slapovih, v nacionalnem parku Mavrovo pa se nahaja tudi najvišji vrh Makedonije, 2764 m visoka gora Korab.  Nič čudnega torej, da je nacionalni park Mavrovo poln obiskovalcev tako poleti kot pozimi, željnih osupljivih razgledov in lepe gorske narave.  Nacionalni park Mavrovo se razprostira na 72 hektarjih površine okoli istoimenskega jezera, jezera Mavrovo. Gre za območje, ki je že od leta 1948 zaščiteno in hkrati največje od treh nacionalnih parkov v Makedoniji. Pozimi jezero Mavrovo zaradi nizkih temperatur zamrzne, v poletnih mesecih pa je zanimivo predvsem za kampiranje, ribarjenje, plavanje ali vožnje z ladjicami in čolni po jezeru. Lokalne oblasti so jezero kakopak že pred več desetletji izkoristile tudi za gradnjo hidroelektrarne.

Atrakcija na jezeru Mavrovo, ki je po popotovanju po Makedoniji nikakor ne smemo izpustiti, je cerkev svetega Nikolaja. S Tomažem sva se zapeljala čez jez pa vse okoli velikega jezera, da bi jo našla. Gre za cerkev zgrajeno leta 1856, ki najbrž ne bi bila nič posebnega, če je ne bi leta 1956, ko je bil na drugi strani jezera izgrajen jez, zalila voda, tako da je cerkev praktično že 60 let delno potopljena. Cerkev je danes praktično napol porušena in brez strehe, v času najinega prihoda pa so bili v vodi samo njeni temelji, kljub temu, da je cerkev včasih bila v vodi večji del, tako da je iz vode štrlela samo še njena streha. In kljub temu, da na kraju, kjer se cerkev svetega Nikolaja nahaja, dejansko ni videti nič zanimivega,  cerkev, kot je videti, vsakodnevno obišče kar nekaj obiskovalcev, tako, da s Tomažem tam niti približno nisva bila osamljena. Spraševala sva se ali se voda v jezeru dandanes še kdaj dvigne vse do strehe cerkve,  a nama tega podatka v kratkem času najinega obiska žal ni uspelo izbrskati. Vsekakor cerkev v vodi tudi samo do temeljev izgleda nekaj posebnega.

[See image gallery at www.tomazgorec.si]

Po vožnji skozi nacionalni park Mavrovo vse od mesta Gostivar na severovzhodu do mesta Debar in Debarskega jezera na jugozahodu, sva s Tomažem ustavila še pri bizantinskem samostanu  sv. Jovana Bigorskega, ki se nahaja na pobočju planine Bistra in bregu reke Radika. Spodaj ob cesti se nahaja velika gostilna, z avtom pa se da zapeljati po cesti navzgor mimo nje vse do velikega parkirišča ob samostanu.

Leta 2020 bo od ustanovitve samostana sv. Jovana Bigorskega minilo že 1000 let, dandanašnja cerkev in samostan sta bila sicer izgrajena v 18. in 19. stoletju. Legenda pravi, da bi se naj na mestu, kjer danes stoji samostan,  čudežno  prikazala ikona svetega Jovana Bigorskega, ki bi se naj občasno prikazoval še danes. Samostan je znan še  po leseni ikonostazi, ki so jo izdelali trije znani lokalni obrtniki in se šteje za eno najbolj dragocenih umetniških zakladov samostana, lokalno prebivalstvo pa meni, da ima čudežno zdravilno moč.

Za vhod v samostan sv. Jovana Bigorskega je potrebno biti primerno oblečen, a ni bilo posebnega problema, saj sem pred vstopom v samostanski kompleks dobila haljo, s katero sem  zakrila noge,  sicer pa gre za odprt delujoč samostan, v katerem se še  danes nahaja nekaj menihov, ki jih na obisku po samostanu tudi srečuješ.

Žal nisva slišala liturgijskega petja menihov, ki ga bojda izvajajo vsak dan ob 7. zjutraj in 19. zvečer brez instrumentov in bi naj bilo zelo melodično. Verjamem, da bi bilo slišati fenomenalno. Še en razlog več, da nacionalni park Mavrovo in samostan sv. Jovana Bigorskega obiščem še kdaj.

The post Nacionalni park Mavrovo – mala smučarska Meka Makedonije pozimi in raj za ljubitelje lepe narave poleti appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Nikoli nisem pomislil, da bi posilil žensko. Tega tudi ne razumem, saj v tem ne vidim nikakršnega užitka. Prepričan sem tudi, da lahko prav vsak fant, če se le malo potrudi, dobi punco, s katero bo brez sile počel te stvari. Osvajanje je isto kot posel. Vse se da, če se dovolj potrudi!

Grozno je, če moški posili žensko. Jaz si to predstavljam tako, kot če bi mene posilil moški. V takem primeru vem, kaj bi naredil. Najprej bi ustrelil njega, potem še sebe. Sem oseba, ki samomora ne bi nikoli naredila, v takem primeru bi pa ga, saj ne bi mogel živeti s tem. In zato razumem, kako hudo mora biti posiljenim ženskam.

Je pa hudo tudi za moškega, če ga obtožijo posilstva, pa to ni res. Mene je enkrat ena obtožila, da sem jo posilil, ena pa, da sem jo hotel posiliti.

V osmem razredu osnovne šole sem šel na morje s taborniki. S taborniki sem na morje hodil zelo rad, glavni razlog za to pa so seveda bile punce. Punc je bilo na taborjenju veliko, poleg tega pa je vse potekalo tako, da je bilo veliko druženja in tako smo imeli tudi najbolj sramežljivi fantje možnost, da smo spoznali kakšno punco. V tistih časih mi je ogromno pomenilo, če sem se s kakšno punco samo pogovarjal.

Predzadnji dan je vodstvo taborjenja dalo ukaz, da moramo tretjino šotorov podreti že predzadnji dan, da ne bo zadnji dan preveč dela in da bomo zato zadnjo noč v šotorih spali trije, namesto dva. Mene so premestili v šotor k dvema luštnima puncama, ki jima je bilo ime Maja in Anja. Kako vesel sem bil. V šotoru smo skupaj dali dve postelji, da bomo tako na njih spali trije.

Proti večeru sem kar naenkrat ostal sam v šotoru z Majo. Kakšne tri minute sva bila sama, potem pa je odšla, jaz pa sem imel namen ostati še malo v šotoru.

Čez čas zaslišim, kako Maja zunaj razlaga drugim, da sem jo hotel posiliti. Groza! Kaj bodo ljudje rekli. In pa razočaranje, da si to izmisli punca, ki ti je všeč. Sploh nisem vedel kaj naj naredim. Ker sem bil čisto prestrašen in sem se bal, kaj bo, sploh nisem šel več ven iz šotora. Zaradi tega so najbrž ostali še bolj verjeli Majini zgodbi.

Anja se je tako zelo prestrašila, da je šla spat v drug šotor k trem prijateljicam, tako da so bile štiri v enem šotoru, Maja pa je kljub temu prišla spat v šotor. jaz sem bil buden, vendar sem se delal, da spim. Ulegel pa sem se čisto na rob postelje, da slučajno ne bi bilo kaj narobe. Maja je za dobrih 10 centimetrov odmaknila svojo posteljo od moje in zaspala. Verjetno mirno, ker je vedela, da se je to za posilstvo zelo grdo zlagala.

Jaz sem bil v tistih letih tako zelo boječ fant, da tudi če bi mi rekla, da naj jo, se je verjetno ne bi upal. In tudi znal ne bi.

Z Majo potem nisem imel nobenih stikov več. Jaz sem šel v 1. letnik srednje šole, ona v 7. razred osnovne šole. Tudi, ko sem jaz končal srednjo šolo in začel hoditi po diskotekah, je nisem nikoli  videl.

Dobrih deset let po tem, ko me je Maja obdolžila, da sem jo hotel posiliti, pa je enkrat prišla v diskoteko Africa. Prinesla mi je celo neko darilo, potem pa je ni bilo nikoli več.

Kakšnih pet let nazaj pa sem se pogovarjal z nekim znancem. Povedal mi je, da mu je ena njegova prijateljica povedala, kako na smrt da sem bil jaz zaljubljen vanjo. Vprašam ga, katera in pove mi, da je to Maja. Prav jezen sem bil, da si spet nekaj izmišljuje in me tako ponižuje. Znancu sem povedal, da če bi jo res osvajal, mi sedaj po 10. letih ne bi bilo to nerodno tega povedati. Potem pa mi ta znanec še dvakrat pove, da je bila pri njem Maja s svojim možem in je spet govorila, kako sem bil zaljubljen vanjo. Potem se mi je pa posvetilo! Ta ženska je bila od takrat, ko me je obdolžila posilstva in najbrž še sedaj, zaljubljena vame.

Ko sem bil drugič obtožen posilstva, je bila stvar bolj resna. Nisem bil obtožen, da sem jo hotel posiliti, ampak da sem jo posilil.

Ko smo bili mladi fantje, smo se zbirali po skupinah. Skupno nam je bilo to, da nismo marali drug drugega. Še posebej je bilo sovraštvo veliko, če je kdo iz nasprotne skupine dobil kakšno luštno punco.

Z eno skupino obritoglavcev se še posebej nismo razumeli. Oni so bili meni nevoščljivi, ker sem se vozil z dobrim avtom in ker mi je šlo s puncami kar dobro. V skupini je bil tudi en fant po imenu Janez, ki je bil najbolj ‘pameten’ od vseh. Janez je imel mlajšo sestro, ki ji je bilo ime Katarina. Zavedal sem se, da je najhujše kar mu lahko naredim to, da sem z njegovo sestro.

Katarino sem enkrat srečal v nekem lokalu in jo začel osvajati. Hitro sem predlagal, da se odpeljeva nekam drugam. Pojma nimam, kaj sem ji takrat ‘naložil’ bila pa je takoj za. Malo sva se vozila okoli, potem pa sem nekje ustavil in šel v ‘akcijo’. Takoj je bila zato, da sva šla do konca. Nato sva se dobila še nekajkrat, in vsakič sva tudi šla do konca. Zaščite seveda nisva uporabljala. Kdo bi pri teh letih mislil še na to, pomembno je bilo, da je bilo luštno.

En petek sem s kolegi šel v diskoteko v Ivančno Gorico. Takrat se je imenovala Akord. Diskoteka se je odprla že ob štirih popoldan in je bilo luštno, da ne znam opisat. Ker se je diskoteka kmalu odprla, se je tudi kmalu zaprla. Srednješolci, ki so na zabavo prišli direktno iz šole, so morali namreč iti domov.

Okoli desete ure se je tudi naša družba odpravila. Šli smo v Trebnje v en lokal in ga prekomerno pili še naprej.

Po približno pol ure sem moral na stranišče, ki pa je bilo locirano čisto na koncu stavbe, kjer je bil ta lokal. Šel sem na stranišče, opravil malo potrebo, ko sem pa stopil ven v ozek hodnik, me je tam pričakala četverica obritoglavcev, ki niso nič spraševali, samo tepsti so me začeli. Ker sem bil mrtvo pijan, sem se zelo slabo branil. Če bi bil trezen, bi bilo drugače, saj sem takrat treniral karate in ne vem, kako bi se končalo, čeprav so bili štirje. Dobili so me na tla in me še pošteno obrcali.

Ko sem prišel nazaj v lokal, smo z družbo šli ven, da jih najdemo, vendar strahopetcev ni nikjer več bilo.

Naslednji dan je bila sobota. Vse sobote, razen pozimi, sem moral delati. Spomnim se, da me je hrbet tako bolel, da na viličarju nisem mogel niti sklopke stisniti in nekaj dni sem komaj hodil.

Čez nekaj dni me po telefonu kliče Janez, Katarinin brat, ki je bil organizator tega, da so me pretepli. Pravi, da bi se rad pogovoril z mano in če se lahko dobiva. Rekel sem, da lahko. Predlagal je da pri njem doma, kar mi ni bilo najbolj všeč, saj če bi me pri njem spet pričakala ista skupina oseb, ne vem kako bi bilo, saj za ponovni pretep še nisem bil čisto sposoben. Ampak sem vseeno šel.

Ko pridem do Janeza, me je najprej vprašal, če še kdo pride za menoj. Rekel sem, da ni nobene potrebe, ampak mi ni najbolj verjel.

Janez se mi je opravičil za to, ker so me pretepli in mi tudi povedal kako je prišlo do tega. Katarina se je bala, da je noseča, zato je Janezovo punco vprašala, kako lahko to preveri. Janezova punca jo je vprašala, s kom bi lahko bila noseča in Katarina ji je povedala, ker ji je ta obljubila, da ne bo povedala bratu. Seveda pa mu je povedala in Janez je znorel nad Katarino, ta pa mu je prodala zgodbo, da sem jo posilil. Potem je Janez organiziral, da so me pretepli.

Z Janezom sva si dala roko in si obljubila, da je stvar pozabljena. Vendar jaz sem maščevalen tip. Če me nekdo na mrtvo pretepe, tega ne morem kar tako pozabiti. Vedel sem, da bo prišel čas za maščevanje.

Ko sem bil enkrat v diskoteki Griček v Štefanu pri Trebnjem, sem tam zagledal tudi Janeza in njegovo punco. Pomislil sem, da bi bilo lepo maščevanje, da mu jo speljem. Ko je šla na stranišče, sem jo ustavil in malo poklepetal z njo, ne preveč, da ne bi Janez kaj posumil. Potem sem Janezu in njegovi punci dal za dve ali tri pijače, ker sem vedel da ima Janez rad alkohol in da bo spil vse kar dobi in bo mogoče celo zaspal,.. Zaspal ni, se mi je pa uspelo z njegovo punco nekajkrat strastno poljubiti. Zlagal sem se ji, da sem vanjo že dve leti noro zaljubljen, samo si nisem upal nič narediti, ker ima Janeza,.. Dogovorila sva se tudi, da se en dan dobiva, vendar jaz potem tisti dan nisem šel na zmenek. Še danes ne vem, zakaj ne. Najbrž zaradi Janeza, ker sva res nekako postala prijatelja.

Ostali trije, ki so sodeloval pri pretepu, bi si pa zaslužili, da jih enkrat pošteno premlatim. Vem, da me oni niso na tla brcali zato, ker naj bi posilil Majo, ampak zato, ker me niso marali. Žal ni bilo prilike, da se jim maščujem, za kar mi je še danes malo žal.

Jaz sem s temi posilstvi relativno dobro prišel skozi. Se pa sprašujem, kako se lahko zagovarja moški, če ga ženska obtoži, da jo je hotel posiliti? Ali pa, da sta prostovoljno spala skupaj in ga potem obtoži posilstva? Najbrž greš v zapor. Še huje je to, da te družba označi za posiljevalca. To je stokrat huje, kot če s prstom kažejo nate, da si oropal banko.

Preberi tudi:

Svojo punco sem zasačil z drugim moškim – www.tomazgorec.si/svojo-punco-sem-zasacil-z-drugim-moskim

Moja prva punca me je hitro zapustila – www.tomazgorec.si/moja-prva-punca-je-hitro-zapustila

Mislil sem, da sem dobil resno in pošteno punco, vendar sem se zelo motil – www.tomazgorec.si/mislil-sem-da-sem-dobil-resno-in-posteno-punco

Sanja mi je bila zelo všeč, vendar se nisem upal ukrepati, ker sem bil prepričan, da me bo zavrnila – www.tomazgorec.si/sanja-mi-je-bila-zelo-vsec

The post Ena me je obtožila, da sem jo posilil, druga me je obtožila, da sem jo hotel posiliti appeared first on Potovanja in podjetništvo.

klikni na posamezno sliko za povečavo

Tako mesto Ohrid kot  Ohridsko jezero sta pod zaščito Unesca. Kako tudi ne, saj je Ohridsko jezero eno izmed najstarejših na svetu ( v rangu Bajkalskega jezera v Rusiji in jezera Titicaca v Peruju) in s svojimi 300 metri eno najglobljih v Evropi, okolica jezera pa je bila poseljena že v prazgodovinskem času.

Morda malo manj znan podatek, a zato toliko bolj fascinanten, je, da ima Ohridsko jezero kar 365 pravoslavnih cerkva oz. svetih mest okoli jezera,  za vsak dan naj bi bila torej ena.

Ker vseh ne gre ogledati, sva se s Tomažem odločila, da si ogledava enega najbolj znanih,  samostan Sv. Nauma, ki se nahaja tik zraven meje z Albanijo. Gre za izjemno lep in popularen samostan na jugu Ohridskega jezera, ki ga obiskujejo množice turistov. Kako tudi ne, notranjost celotnega samostanskega kompleksa je prijetno urejena, poleti se da tam na plaži tudi okopati, ob poti pod cerkvijo nad izviri Ohridskega jezera pa se nahajajo številne živahne gostilnice na lesenih splavih oz. lesenih deskah. Spodaj tik pod cerkvijo se v senci dreves nahaja še velik zelen park s fontanami, po samostanskem kompleksu ob cerkvici pa se prosto med obiskovalci sprehaja kar nekaj pavov, med drugim se v parku najde tudi zanimiv popolnoma bel pav albino. Ob prihodu sva bila s Tomažem deležna celo čisto pravega pavjega ravsa za samico.

Za ogled notranjosti cerkve Sv. Nauma iz 16. stoletja ( originalno iz 10., saj je bila prvotna v času Otomanske vladavine porušena), v kateri je pokopan tudi sveti Naum,  je potrebno plačati vstopnino. Tip pred okencem, ki je pobiral vstopnino, je imel pred sabo makedonsko rakijo, ki bi naj bila popolnoma naravna in po njegovih besedah najboljše zdravilo za vsako bolezen. Najprej jo je ponudil svojemu  prijatelju pred mano, potem pa še meni.  Očitno mu je bil moj odziv na rakijo tako zelo všeč, da mi je vrnil 100 makedonskih DEN in mi dejal, da je zame vstop prost.

Ohridsko jezero

Grobnica svetega Nauma se nahaja v manjši desni kapeli. Zgodba pravi, da bi naj, če prisloniš svoje uho tik nad njegovo grobnico in pazljivo prisluhneš, slišal bitje njegovega srca, dotaknitev nagrobniškega kamna pa bi ti naj izpolnila željo.  Polna pričakovanj sem podržala svoje uho nad grobnico. Kot je bilo videti njegove srce očitno bije neslišno ali pa vsaj zelo slabo, upam pa, da se me bo odslej naprej držala vsaj sreča.

S Tomažem sva se nato po glavni cesti preko Nacionalnega parka Galičica, ki se ponekod dviga tudi čez 1800 metrov nadmorske višine, odpravila do Prespanskega jezera. Nekje na pol poti čez prelaz sva ob cesti naletela na tablo za razgledno točko. Takoj sva ustavila in res sva imela kaj videti, panoramska točka je ponujala fantastičen razgled na celotno Ohridsko jezero vse od mesta Ohrid na severozahodu, mesta Struga na severu pa vse do gora v Albaniji na jugozahodni strani jezera. Na panoramski točki se nahaja tudi miza in nekaj klopi, zato je razgledna točka dobra priložnost tudi za malo daljši počitek.

Pred odhodom iz mesta Ohrid sva si s Tomažem nameravala ogledati še cerkev Svetega Jovana Kaneo. To je cerkvica, ki jo boste videli na vseh reklamnih brošurah, kjer promovirajo Ohridsko jezero. Gre za eno najbolj pogosto obiskanih cerkvic Ohrida, ki jo najbrž ravno zato lahko najpogosteje vidimo tudi na vseh slikah, cerkev pa se nahaja na dobri lokaciji in sicer na klifu direktno nad jezerom nekaj minut izven centra mesta, do katere vodi lepa potka ob jezeru. Cerkev Svetega Jovana Kaneo je bila zgrajena konec 13. stoletja, znana pa je tudi po tem, da se v notranjosti nahaja nekaj fresk, a se za vstop vanjo seveda pobira vstopnino.

Ker se nama je nekoliko mudilo, sva do cerkve Svetega Jovana Kaneo želela vsaj čim bližje priti kar z avtom. Navigacija naju je vodila po ozki cesti med hišami v klifu, a na koncu nikjer nisva mogla parkirati, zato sva obrnila in po nekakšni traktorski cesti zavila okoli trdnjave carja Samuela. Gre še za eno zanimivo in pogosto obiskano razgledno točko Ohrida, ki se nahaja nad mestom Ohrid. Avto sva tako parkirala pod trdnjavo, kjer je bilo poti konec, direktno nad cerkvijo Svetega Jovana Kaneo. Lokacija za parkiranje je dobra za vse, ki se želijo izogniti parkirnini, ni pa najboljša izbira za tiste z dobrim avtom.

Tomaž si je ogledal trdnjavo carja Samuela nad mestom, jaz pa sem se odpravila kakšnih 200 metrov naprej do cerkve Sv. Klimenta na Plaošniku, posvečeni svetnikoma Klementu in Pantelejmonu. Cerkev Sv. Klementa je bila zgrajena na ruševinah prvotne bazilike iz 5. stoletja, v času otomanskega imperija pa se je uporabljala tudi kot mošeja. Ob cerkvi Sv. Klimenta se nahajajo izkopanine stare bazilike, 150 najdenih grobov pa nakazuje, da je bila cerkev v Klementovem času, ki je na tem mestu vodil svojo samostansko šolo,  okoli leta 900 tudi bolnišnica.

Tik ob Plaošniku vodi potka skozi gozd do cerkve Sv. Jovana Kanea zaradi katere sva s Tomažem dejansko tudi prišla in po kakšnih 5 minutah spuščanja navzdol sva jo res zagledala. Pogled na cerkev s te perspektive z jezerom in ladjami v ozadju je res čudovit, tako, da res ni čudno, da je cerkev Sv. Jovana Kanea ena najbolj priljubljenih cerkev Ohrida.

Ohridsko jezero s svojimi 365 cerkvami in lepo naravo ponuja številne možnosti tako za raziskovanje številnih zanimivih zgodovinskih točk kot tudi zgolj za oddih, nad Ohridom pa boste zlasti navdušeni tisti, ki poleg morja obožujete tudi velika jezera.

The post Ohridsko jezero me je navdušilo s svojim lepotami appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Eno izmed nekoliko manj znanih manjših jezer Makedonije, a definitivno vredno ogleda,  je marmorno jezero v bližini kraja Belovodica pri mestu Prilep. Do marmornega jezera v kraju Belovodica najlažje pridemo po cesti od mesta Bitola proti Prilepu. Marmorno jezero se nahaja kakšnih 15 km naprej od Prilepa v bližini kraja Belovodica. S Tomažem sva ogled jezera izkoristila med potjo iz Grčije nazaj proti Skopju.

Po kakšnih 10-ih kilometrih poti od mesta Prilep naprej, se desno odcepi manjša pot z glavne ceste navzdol. Pot  do jezera z avtom je prava dogodivščina, saj je jezero precej težko dostopno. Nekateri obiskovalci jezera se odločijo, da kakšnih 5 kilometrov poti do jezera prevozijo z avtom, kasneje še kakšna dva kilometra pa nadaljujejo do marmornega jezera pri Belovodici s kolesi  ali peš. Preverjeno se da do jezera priti tudi z avtom, a le za tiste, ki jim ga ni škoda.

Marmorno jezero ima definitivno svoj čar,  zlasti za tiste, ki jim veliki turistično obiskani kraji ne ležijo, s Tomažem sva bila polega čuvaja ter nekaj osamljenih bagrov in kamionov namreč tam edina obiskovalca.  

Kraj Belovodica,  v bližini katerega se nahaja marmorno jezero, je majhna vas, kakšnih 10 km oddaljena od mesta Prilep.  Belovodica šteje le nekaj čez 24  prebivalcev. Ime Belovodica povsem pristaja tudi marmornemu jezeru, jezero je namreč zelo čisto, zaradi marmorja pa nenavadno lepe turkizne modre barve. Odcepa proti vasi Belovodica ob glavni cesti ni tako zelo težko zgrešiti, saj se že od daleč v daljavi na hribu vidijo bele marmorne skale. A od tam je potrebno peljati morda še kakšnih 5 km naprej po makadamski cesti, ki postaja vedno slabša,  vse do vasi Belovodica, nato pa od vasi še kakšen kilometer naprej v hrib navzgor.

Vas Belovodica je v najinem tednu potovanja po Makedoniji zagotovo bila daleč najbolj reven kraj, kar sva jih videla. V vasi je nekaj hudo starih kmečkih kamnitih hiš bolj podobnih podrtijam, na cesti  in ob cesti pa srečaš le kakšne krave in pse, ki se prosto sprehajajo oz. pasejo po vasi. Po cesti proti marmornemu jezeru bi se lepo dalo peljati s kakšnim jeepom, preverjeno pa se, kot že rečeno, vse do jezera na vrhu, da priti tudi z malo nižjim avtom. Ob prihodu sva s Tomažem naletela tam le na čuvaja, ki sva mu za vsak primer ponudila pivo, saj sva želela narediti še par posnetkov z dronom.

Marmorno jezero  v bližini vasi Belovodica je znano kot marmorni rudnik. Jezero je nastalo povsem nepričakovano, ko je v jamo, ki je nastala pri kopanju marmorja, vdrla podtalna voda. V poletnih mesecih se nekateri obiskovalci jezera v njem tudi kopajo,  sicer pa je jezero zaradi belega marmorja, kot že rečeno,  znano predvsem po lepi turkizno beli modri barvi in visokih stopničastih terasah belega marmorja okoli jezera, zato ni čudno, da nekateri marmornemu jezeru pravijo tudi makedonske Pamukale.

Kdor si na popotovanju po Makedoniji z avtom ali pa peš želi doživeti še kakšno nepozabno doživetje več na svoji poti, mu pot do marmornega jezera v kraju Belovodice vsekakor priporočam.

The post Marmorno jezero Belovodica appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Le streljaj pred Dubrovnikom se magistralna jadranska cesta ob morju iz smeri Cavtata odcepi desno v hrib  po ozki ovinkasti cesti navzgor. Ime kraja? Znamenita gora Srđ. Srđ je nizka gora, ki se dviga v ozadju nad Dubrovnikom v Dalmaciji, na Hrvaškem. Visok je je 412 metrov, čisto na vrhu pa se nahaja trdnjava  Imperial, ki je bila zgrajena med letoma 1806 in 1816, v času Napoleonskih vojn.

Iz utrdbe na vrhu gore Srđ se  vidi celotno mesto Dubrovnik z obzidjem, otoki, Jadransko morje in različne lokalne znamenitosti, sicer pa se je z avtomobilom ali peš vredno ustaviti že ob sami poti navzgor. Le malo pod vrhom se namreč ob cesti nahajajo številne čudovite razgledne točke,  s katerih se ponujajo morda še bolj fantastični razgledi  na bližnjo otok Lokrum, bolj oddaljene Elafitske  in ostale otoke na horizintu,  Jadransko morje, polotok in zaliv Lapad in seveda celotni Dubrovnik z obzidjem, ki se iz te lokacije razprostira pod goro  kot na dlani. Gora  Srđ in njene razgledne točke so očitno dobro znane tudi turistom, saj sva jih ob ustavljanju srečala kar nekaj, še preden sva sploh uspela priti do vrha.

Za avtomobilom se da zapeljati vse do vrha gore Srđ, kjer se pod utrdbo nahaja parkirišče. Sicer se pa na sam vrh da pripeljati tudi z gondolo, ki vozi  iz obzidja mesta  Dubrovnik in te na vrh Srđa pripelje zgolj v 4 minutah. Čisto na samem vrhu gore Srđ,  se poleg trdnjave nahaja še panoramska restavracija, od koder se Dubrovnik in bližnje otoke da opazovati tudi s teleskopom.

Srđ je bil včasih gozdnato področje s hrastovimi drevesi, ki so jih domačini imenovali dubrava. Beseda dubrava izvira iz stare slovanske besede dub, ki pomeni hrast, po katerem je tako Dubrovnik dobil svoje ime. Južno pobočje gore Srđ je bilo včasih bogato tudi  z borovimi gozdovi, a v drugi polovici 20. stoletja in med hrvaško vojno za neodvisnost v letih 1991-1995, je bil tudi ta del požgan do tal. Gora Srđ je namreč bila prizorišče ene najhujših vojnih bitk za neodvisnost, znane kot obleganje Dubrovnika. Žičnica oz. gondola na goro Srđ, ki je delovala že takrat, je bila v tistem času onemogočena, kasneje ko so jo ponovno odprli pa se je Srđ razvil kot turistična atrakcija.

Obleganje Dubrovnika je komemorirano v domovinskem vojnem muzeju, ki se nahaja na utrdbi malo naprej od panoramske restavracije na vrhu  Srđa. V njem je za nekaj kun na ogled stalna muzejska razstava posvečena mestu Dubrovnik med domovinsko vojno v letih 1991-1995, ki je sledila po razglasitvi hrvaške neodvisnosti in odcepitvi od Socialistične federativne republike Jugoslavije v letu 1991. Razstava v vojnem muzeju prikazuje padec Republike Dubrovnik, srbsko vojno agresijo v letu 1991, zmago hrvaških vojnih sil v letu 1995, uničujoče posledice za lokalno prebivalstvo, v muzeju pa je prikazana tudi bogata kulturna dediščina mesta. Glede na to, da se z gore Srđ Dubrovnik razprostira kot na dlani, je torej povsem logično, da je bil Srbom Srđ za obleganje Dubrovnika več kot primerna točka.

Gora Srđ ima skupaj z Dubrovnikom za sabo težko zgodovino, danes pa se z njegovega vrha razprostira zagotovo najlepši pogled na mesto Dubrovnik in verjetno pa tudi eden najlepših na Jadransko morje. V kolikor obiščete Dubrovnik,  ga torej zagotovo ne smete zapustiti brez obiska gore  Srđ. Ne bo vam žal.

The post Dubrovnik na dlani iz gore Srđ appeared first on Potovanja in podjetništvo.

klikni na posamezno sliko za povečavo

Foto: Jurij Kete in Nina potuje

Če si oseba, ki ima rada potovanja, bo tole super ponudba zate!

V sredini septembra se odpravljam na zanimivo 3 tedensko potovanje. Z avtom bom šel preko Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Turčije do Armenije in Gruzije. Slednjim dvema državama imam namen posvetiti največ časa. Ob povratku domov, bi kakšen dan namenil še Turčiji.

Kot že večkrat do sedaj, sem tudi tokrat, s sabo pripravljen vzeti eno osebo. Ta oseba, ki bo šla za mano, ne bo imela nobenih stroškov s potjo, niti s prenočiščem. Edini strošek, ki ga bo imela oseba, ki bo šla z menoj, bo hrana. Glede na to, da so cene v Gruziji in Armeniji zelo nizke, bo ta strošek zelo nizek. Verjetno nižji, kot če bi se ta čas prehranjevali v Sloveniji.

Verjetno se sprašujete zakaj na svoja potovanja s sabo vzamem popolne neznance in jim ‘častim’ pot in nastanitev ali v nekaterih primerih celo celotni ‘aranžma’? Odgovor je preprost. Če nekoga vzamem s sabo, me to skoraj nič ne stane. Namreč, če nekoga vzamem s sabo, me gorivo za avto ne stane popolnoma nič več. Prenočišča me v povprečju stanejo maksimalno 25 odstotkov več, ker je cena enoposteljne sobe in dvoposteljne sobe skoraj enaka.

Še en razlog je, zakaj sem pripravljen na svoja potovanja pripravljen nekoga vzeti s sabo. Ker se mi je do sedaj izkazalo, da se mi to v večini primerov izplača. Namreč živim po načelu, da če delaš ljudem usluge, ti večina ljudi, slej kot prej uslugo vrne. To ne pomeni, da od vsakega, ki gre z mano, pričakujem, da mi bo to vrnil. Nimam absolutno nobenih pričakovanj, samo do sedaj se mi je v večini primerov izkazalo, da se mi to izplača.

Največjo korist sem do sedaj imel, ko sem lansko leto po otoku Pag ter Bosni in Hercegovini potoval z Aleksom. Aleks je namreč strokovnjak za snemanje z dronom, fotografijo in tudi na digitalni marketing se spozna zelo dobro. Njega se mi je tako zelo izplačalo vzeti s sabo, ker sem se od njega ogromno naučil. Če bi to znanje pretvoril v številko v evrih, bi bilo vsaj 1.000 evrov. Sem pa prepričan, da se je tudi on od mene veliko naučil. Tako, da sva bila na koncu oba zadovoljna.

Na spodnjih povezavah si lahko preberete vtise nekaj oseb, ki so šle za mano na potovanje.

Šla sem na brezplačno potovanje s Tomažem in s tem še zaslužila – www.zasluzek.org/renata

Zaposlitev v podjetju Gorec d.o.o., ki je ne bom nikoli pozabila – www.zasluzek.org/sanja

Kako sem se imela na potovanju – www.zasluzek.org/anja

Moj nenavadni poletni odklop – www.zasluzek.org/spela

Na dvotedensko potovanje z neznancem – www.zasluzek.org/peter

Moji vtisi s potovanja po Lošinju in Cresu – www.zasluzek.org/sandra

Nisem si mislila, da mi lahko ena oseba tako zelo spremeni življenje – www.zasluzek.org/anja

Tamarin potopis s potovanja po Filipinih – www.preberite.si/filipini-potovanje

Koga sem pripravljen vzeti s sabo na potovanje?

Osebo, ki si zelo želi potovati, vendar nima za to dovolj denarja.

Osebo, ki ima rada potovanja, vendar nima izkušenj in poguma, da bi se sama odpravila na tako potovanje.

Osebo od katere se lahko kaj naučim (fotograf, dron operater, strokovnjak za digitalni marketing, podjetnik,..).

Oseba, ki ima na socialnih omrežjih veliko sledilcev in je na socialnih omrežjih pripravljena objavljati slike iz potovanja.
Mogoče bo imela malo prednosti (ampak res samo malo) kakšna luštna in fotogenična punca, ki ji ne bo problem, da jo slikam in te slike objavim na socialnih omrežjih. Namreč pol leta se že trudim, da bi uspel na Instagramu, vendar mi to žal ne uspe. Sem pa ugotovil, da v večini primerov imajo na Instagramu največ sledilcev lepe ženske.

Osebo, ki jo zanimajo socialna omrežja in na splošno digitalni marketing, ter ima željo, da bi kdaj delala v našem podjetju. To je namreč lepa priložnost, da se spoznamo in vidimo, če smo za skupaj. Nikoli si ne bom odpustil napake, ki sem jo naredil leta 2015, ko je z mano dva meseca okoli hodila Sanja (njen vtis, kako je bilo delati zame, najdete na ) in ji potem nisem ponudil redne zaposlitve. To je bila tako pridna in skromna punca, ki bi si jo želel vsak delodajalec. Ne vem, kako sem lahko to spregledal.

Tista oseba, ki bo šla z mano, bo imela poleg brezplačnega potovanja še veliko ostalih koristi. Od mene se bo lahko zelo veliko naučila. Sem uspešen podjetnik že vrsto let. Lansko leto so imela podjetja, katerih sem lastnik ali večinski lastnik, več kot 2 milijona evrov prometa in več kot 150 tisoč evrov čistega dobička. Sem zelo velik strokovnjak na področju optimizacije spletnih strani in socialnih omrežij. Glede socialni omrežij imam v mislih predvsem Facebook in delno Youtube. Instagram pa še nisem čisto osvojil, kljub temu, da o njem vem več, kot 99 odstotkov uporabnikov.

Seveda ne bom s svojim znanjem nobenega nič posiljeval, če ga to ne bo zanimalo.

Zavedam se dejstva, da lahko potovanje dveh oseb postane prava nočna mora za oba, če si ta nista kompatibilna in nimata vsaj podobnih interesov. Zato bom malo opisal svoje potovalne navade.

Do sedaj sicer nisem imel še nobenih slabih izkušenj, vendar previdnost ni nikoli odveč. Najbrž nisem imel slabih izkušenj, ker sem pri izbiri zelo previden. Zagotovo ima malo vmes prste tudi sreča.

Glede mojih potovanj moram najprej povedati, da so moja potovanja vse prej, kot luksuz. Kljub temu, da sem uspešen podjetnik z dobrimi prihodki, živim čisto normalno življenje in se ne ‘preseravam’.

Nikakor ne pričakujte hotelov s petimi zvezdicami. Sicer vedno izbiram hotele, ki imajo na Bookingu visoko oceno, kar pomeni, da so čisti, lepo urejeni in je osebje prijazno. V nobenem primeru to ni luksuz. To so popotniški hoteli. Taki hoteli so bili za mojo sopotnico Renato, ki je šla letos z meno na potovanje po Makedoniji in Grčiji, odlični, za mojega znanca, ki mu je luksuz najbolj pomembna stvar na svetu, bi bila taki hoteli čista luknja v kateri ne bi v nobenem primeru prespal.

Veliko bolj sem navdušen nad naravo, kot nad velikimi mesti. Tudi mesta so mi ok, vendar sem nad naravo veliko bolj navdušen. Če je pri vas ravno obratno, verjetno ne bova za skupaj.

Potovanje z mano je aktivno. Verjetno za nekatere tako zelo aktivno, da bi jim je bilo preveč naporno. Prvi dan pričakuj, da se bova skoraj v enem kosu vozila zelo veliko ur s krajšimi postanki. Cilj namreč bo, da čim prej prideva čim dlje v Turčiji. Nato pa začneva v potovanju uživati.

Na potovanjih veliko hodim. Vedno si želim videti, kaj je za naslednjim ovinkom ali hribom.

Da si boste lažje predstavljali, kako so videti moja potovanja, si oglejte moje video posnetke na YouTube. Najdete jih na https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos. In slike na mojem instagram profilu – https://www.instagram.com/tomazgorec.

Običajno se je dvakrat na dan. Zajtrk in pozno kosilo, ki je hkrati tudi večerja. Če želiš na potovanju redno jesti 3 krat na dan v restavraciji, potem nikamor ne prideš. Preprosto je dan prekratek. Seveda si vedno lahko kupiš kakšen burek, hamburger ali kaj vzameš s seboj.

Zagotovo nisi prava oseba, da bi šla z mano na potovanje če:

Če spite do desetih zjutraj in vam je težko vstati zgodaj.

Če ste oseba, ki je ves čas negativna in jo vedno nekaj moti. Na primer vročina v avtu, dolga vožnja,… V nobenem primeru nisem s sabo pripravljen vzeti osebo, ki je negativna in vseskozi godrnja.

Na živce mi gredo osebe, ki se vlečejo kot ‘megla’ in jih moraš vedno in povsod čakati. Če ste taka oseba, žal ne bova za skupaj.

Nikakor s sabo ne vzamem osebe, ki ima opravka ali je ga je pred kratkim imela opravek s prepovedanimi substancami. Tudi trava šteje! Te stvari zelo sovražim!

Če vas zanima, da bi šli z mano na potovanje, prosim izpolnite spodnji obrazec.

The post Želiš iti na zanimivo potovanje brezplačno? appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Pred časom sem se potepal po Laškem, mestecem ki leži ob reki Savinji. V samem mestu je videti veliko kulturnih zanimivosti, vendar imam raje samo naravo in okolico. Očaral me je grad Laško ter gozdovi in narava, ki ga obdaja. Ker je Laško znano tudi po dobro varjenem pivu, sem si ga z veseljem privoščil. Namreč greh bi bil, da ga ne bi poizkusil. Ker Laško spada med najbolj zelene destinacije v Sloveniji, ga priporočam vsem, ki si želijo kratek oddih, enodnevni izlet ali sproščujoče počitnice. Lahko si ga ogledate v vseh letnih časih, meni pa je najlepši spomladi, ko se prebuja narava. Laško je znano tudi po termalnih užitkih v Rimskih termah in Thermani Laško, zato sem se tudi sam odločil za razvajanje.

Ker sem se odločil, da v Laškem ostanem malce dlje, kot en dan, sem si rezerviral sobo. In sicer bival sem v Hotelu Dravinja, ki se nahaja v Slovenskih Konjicah. Konec leta 2017 je bil obnovljen, prej pa je objekt že vrsto let propadal. Imel sem to čast, da v času svojega oddiha bival v novem, popolnoma obnovljenem hotelu, ki je bil v 80. letih priljubljeno družabno središče vina in cvetja. Nekoč so v hotelu Dravinja prirejali različne dogodke, imela je celo svojo diskoteko imenovano Tarantela. V času mojega bivanja je bilo osebje do mene zelo prijazno, sobe pa so bile resnično lepo urejene. Pa tudi cene pijače in hrane niso bile drage! Na voljo so imeli različne jedi, tako da se za vsak okus nekaj našlo. Moram reči, da sem se pri njih pošteno najedel in da so obroki bili nadvse okusni. Tisti, ki ste vegetarijanci ali vegani, vam bo ta hotel tudi zelo odgovarjal, saj imajo prav tako raznoliko ponudbo za vas. V hotelu Dravinja mi je bilo najbolj všeč to, da ga obkroža narava in da na ta način pobegneš pred hrupnim svetom. Dejstvo je, da si vsak od nas kdaj zaželi sprostitve in miru. Soba v kateri sem stanoval je bila čista ter je imela svojo kopalnico ? nad njo sem bil nadvse zadovoljen. Ker zelo rad delam, sem se z veseljem povezal še na  njihov brezplačen WiFi.

V kolikor razmišljate, da bi se nastanili v hotelu Dravinja, so na voljo različne sobe. Lahko bivate v dvoposteljni sobi, sobi z zakonsko posteljo, družinski dvoposteljni sobi ali enojni sobi. Odvisno ali vas potuje več, sami ali v paru.

Poleg tega, da sem se razvajal v bližnjih termah,  sem v času nastanitve obiskal Escape room, ki se nahaja v Laškem, natančneje na Valvasorjevem trgu. Ta Escape room je na temo pivovarstva, kot se za Laško seveda spodobi in je celo 1. na svetu s to temo. Primeren je za najmanj dva in največ pet igralcev. Naloga je takšna, da moraš iz Escape room-a pobegniti oz. najti v izhod v eni uri.

Ker se v Laškem vse vrti okoli piva, imajo za obiskovalce na voljo tudi voden ogled pivovarne Laško in degustacijo. Na ta način turisti spoznajo tradicijo varjenja piva. Vredna ogleda je tudi Polhova jama, ki je ostanek nekoč obratujočega rudnika. Nahaja se na Kmetiji Slapšak, ogledi po rovih pa so vodeni ? nikakor ni pametno, da greš sam!

Laško ima dobro hrano. Pripravijo jedi z medom na 101 način in jedi ki so pripravljene s pivom. Najbolj edinstvena je njihova medena pita z mehkim orehovim biskvitom, domačim medom ter pregrete smetane.

Poleg dobre hrane, pa so me prepričale tudi aktivnosti. Laško ima v svoji okolici številne pohodne poti, kamor se lahko odpravite na izlet ter raznoliko pokrajino vredno ogleda. Ker rad kolesarim, je bilo Laško krasno mesto za tovrstno aktivnost.

Skratka, če si želite sproščene počitnice v naravnem okolju, daleč stran od vsakodnevne gneče, se odpravite v hotel Dravinja ter se sprostite v lokalnih termah.

The post Hotel Dravinja me je očaral z urejenostjo in prijaznostjo osebja appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Kako shujšati je vprašanje, ki se je porodilo že večini izmed nas. V sodobnem ritmu življenja je prekomerna teža ena izmed najbolj pogostih težav, s katerimi se srečuje sodobni človek. Človeški organizem se še ni povsem prilagodil sodobnemu načinu življenja, prekomerna teža pa je le ena izmed posledic tega. Prav zato se čedalje več ljudi vpraša, kako shujšati? Odgovor je načeloma zelo enostaven: več gibanja in več zdrave hrane, manj stresa in manj sedenja. Vendar pa v realnosti to za večino izmed nas ni tako enostavno. V nadaljevanju vam bom predstavil nekaj najbolj učinkovitih načinov za hujšanje, ki so se pri mojem delu na projektu Popolna postava pokazali za najbolj učinkovite in koristne.

Kako shujšati v določen del telesa?

Maščobne obloge se v našem telesu nabirajo pod kožo na različnih delih telesa, na nekaterih malo bolj, na nekaterih malo manj. In tako, kot ne moremo vplivati na naše telo, da bi maščobe shranjevalo na točno določenem delu našega telesa, enako nanj ne moremo vplivati, da bi ob večji energijski potrebi kuril maščobe s točno določenega dela našega telesa, recimo z zadnjice, stegen ali da bi shujšali v trebuh. Tako, kot se maščobe različno nalagajo, se tudi različno kurijo. Tako da je odgovor na to, kako shujšati v le določen del vašega telesa preprost: hujšanje v le določen del telesa oziroma le lokalna izguba maščobe je skorajda nemogoča.

Kako naj se torej lotimo hujšanja?

Torej kako shujšati? Prvo pravilo hujšanja je, da mora telo maščobo porabiti kot vir energije, saj jo zato tudi skladišči. Torej moramo začeti porabljati energijo, to pa najlažje storimo s telesno aktivnostjo. Na voljo je cela vrsta različnih vadb in prav vsakdo lahko najde nekaj zase. Ali se boste odločili za različne vodene vadbe, ali boste kolesarili, tekli, plavali, karkoli, da le organizem porabi več energije, kot pa jo v telo vnesemo s hrano in pijačo. Torej prvo pravilo je telesna aktivnost.

Drugo pravilo in drugi odgovor na vprašanje, kako shujšati, pa je zdrava prehrana. Čez dan uživajte več manjših obrokov, ne zanašajte se na en velik dnevni obrok. Izogibajte se preveliki količini sadja in različnim (pre)sladkim sadnim sokovom, v svojo prehrano vključite čim več različne zelenjave, tako kuhane kot surove. Poleg tega je del zdrave in uravnotežene prehrane tudi pusto meso, predvsem belo meso (piščanec, puran), ribe, potem jajca, skuta, najboljše pusta, ter ostala hrana, ki je bogata z beljakovinami. Vse to vam bo dalo zadosti energije za vse dnevne napore in športne aktivnosti, hkrati pa boste na ta način zmanjšali vnos maščob in vaše telo jo bo za svoje potrebe začelo porabljati iz zalog, torej iz maščobnih oblog, katerih se seveda želite znebiti.

Čemu se odpovedati?

Se pa odgovor na vprašanje, kako shujšati, ne skriva le v tem, kaj je priporočljivo uživati, ampak tudi v tem, čemu se je bolje odpovedati. Za čim bolj učinkovito hujšanje priporočam, da v čim manjši meri, ali pa sploh ne uživate kruha, najrazličnejših testenin, poskusite se v čim večji meri odpovedati sladicam in pa seveda alkoholnim pijačam. Kombinacija vsega naštetega vam bo nedvomno prinesla uspeh in ne samo, da boste shujšali v določen del telesa, shujšali boste v celoti, poleg tega se boste zaradi bolj zdrave in uravnotežene prehrane počutili veliko bolje, športna aktivnost pa vam bo dala dodatne energije, volje in motivacije, saj več ko se boste gibali, bolje se boste počutili, tako fizično kot psihično in to je odgovor na vprašanje, kako shujšati. Na ta način boste tudi zmanjšali vsakodnevni stres, ki prav tako negativno vpliva na vaše kilograme. Znano je, da ljudje, ki so v stresu ali v depresiji, pogosto posegajo po hrani, tudi v primerih, ko sploh niso lačni. Z zmanjšanjem stresa se bo tako tudi potreba po hrani zmanjšala in vse skupaj se bo lepo združilo v vaše dobro počutje, lepši izgled in posledično vašo višjo samozavest in samopodobo in kar naenkrat vprašanje, kako shujšati, sploh ne bo več vprašanje.

Kako naj začnem?

Pri svojem delu sem do sedaj naletel na veliko število ljudi, ki so potrebovali samo malo spodbude in usmerjanja k pozitivnemu razmišljanju, nekdo jih je enostavno moral malo spodbuditi, da so se premaknili, začeli malo gibati in na ta način je se vse ostalo zgodilo skoraj samo od sebe, tudi odgovor na vprašanje, kako shujšati. Vem, da se veliko ljudi sprašuje, kako naj začnejo s hujšanjem, prebirajo o različnih dietah, ki se včasih zdijo prav neverjetne in v vsej poplavi informacij na koncu obupajo. Vendar je recept pravzaprav zelo preprost. Potrebno je malo volje in vse se lahko zgodi zelo hitro. Če vam manjka volje ali če rabite spodbudo in nasvete, kako se lotiti hujšanja, kako pridobiti lepo postavo in kako začeti bolj zdravo živeti, da se boste počutili bolje in da boste izgledali bolje, potem mi pišite in skupaj bomo našli pot do vaše popolne postave. Hkrati pa bomo poskrbeli še za to, da se boste bolje počutili, da boste bolj samozavestni, z več energije in s pozitivnim pogledom na življenje. Torej na vas je, da naredite prvi korak, jaz pa vam bom s svojimi izkušnjami in znanjem pomagal in svetoval, kako shujšati, da bo vaša pot do popolne postave čim hitrejša.

Avtor prispevka: Miha Geršič

Sem Miha, strokovnjak z ogromno izkušnjami iz telesne vadbe in preobrazbe in avtor posebnega vodenega programa vadbe Popolna Vadba. Skupaj z ekipo strokovnjakov, s katero sodelujemo, sem že več kot 10.000 Slovencem in Slovenkam pomagal v boju z odvečnimi kilogrami. 
Sem tudi mednarodno certificiran osebni trener, soustanovil sem portala Popolna Postava, ki se ukvarja z aktivnim in zdravim življenjem in ki ga obišče več kot 100.000 bralcev na mesec.

The post Kako shujšati, vam svetuje Miha Geršič appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Nekateri so srečni, če si kupijo drag avto. Drugi, če si kupijo lepo obleko. Tretji, če zaslužijo veliko denarja. Tako formulo za srečo sem imel dolgo časa tudi jaz. Ko prebereš par knjig, obiščeš nekaj seminarjev in se poglobiš sam vase, ugotoviš, da denar, dragi avtomobili in lepe obleke ne prinašajo sreče.

Meni v zadnjem času, največjo srečo prinašajo moja potovanja. Hvala bogu hodim na potovanja čedalje bolj pogosto in na njih tudi čedalje bolj uživam. Ker smo ljudje mojstri samoprevare, sem sam sebe pošteno vprašal ali v potovanjih res tako uživam, ali je to mogoče kakšna podzavestna samoprevara. Namreč nekateri hodijo na potovanja predvsem zato, da se s tem pohvalijo pred prijatelji in znanci. Ali pa zato, ker niso srečni v življenju in potem vidijo tolažbo v tem.

Mene so potovanja začela zanimati že ko sem bil star 16 let. Že takrat sem bil prepričan, da bom enkrat prepotoval cel svet. Priznam, da sem bil nad potovanji tako zelo navdušen predvsem zaradi tega, ker je takrat redko kdo šel na potovanje. Tisti, ki je pa šel, je bil velik ‘frajer’. Tako, da jez sem začel hoditi na potovanja, da bom bil ‘frajer’. In sem tudi bil. Punce so v tistih časih moje popotniške zgodbe poslušale z odprtimi usti.

Danes sem čisto v devetih nebesih. Namreč jutri grem na zelo zanimivo avanturistično potovanje z zelo dobro družbo. Na pot grem z osebo, ki jo najraje vzamem s seboj na moja potovanja. Če ste pomislil, da je to kakšna luštna, mlada punca, ste se zmotili. Z mano gre Aleks. To je tisti Aleks, ki je z mano potoval že lansko leto. Lansko leto sva bila deset dni v Bosni in Hercegovini, en teden na otoku Pag in par dni na otoku Krku. Aleks je strokovnjak za snemanje video posnetkov z kamero in dronom. Odličen je tudi v montaži filmov. Če ne verjamete, si poglejte njegov video posnetek o Ramskem jezeru, ki si ga lahko pogledate na https://youtu.be/90W-5Z6YTyE. Upam si trditi, da na televiziji nebi naredili nič boljšega.

Najin prvi postanek bo kanjon reke Krupe – www.tomazgorec.si/kanjon-reke-krupe. Kako zelo lepo je tu, si poglej v zgornjem video posnetku, ki je nastal lansko leto. Samo tokrat bo veliko bolj avanturistično. Namreč tokrat bova v kanjonu prespala. Na divje, v šotoru. Kaj se jaz tega veselim!

Kanjon reke Krupe bova podrobno raziskala. Kakšne hude video posnetke in slike bova naredila. Obljubim vam, da boste navdušeni!

S seboj bova vzela ogromno opreme za snemanje in slikanje. Dva drona, ki bosta skupno imela 7 baterij. Tri pametne mobilne telefone. Jaz sem šel ravno zaradi tega potovanja pred nekaj dnevi kupiti nov Samsung Galaxy S9 Plus. Z nama bosta šla še dva fotoaparata, GoPro, cel kup stojal in drugega pribora. Pod do dna kanjona, kjer bova taborila, traja okoli eno uro in pol v eno smer. Sploh ne vem kako bova vse pritovorila dol v kanjon.

Na kraju, kjer bova parkirala avto, živi starejši gospod in njegova žena. Po nacionalnosti sta Srba in sta zelo prijazna. Vedno ponudita kavico, pijačo,.. Ker sem kanjon Krupe obiskal že šest krat, se že dobro poznamo. Tako, da se zelo veselim tudi srečanja z njim, njegovo ženo in njegovim kozami. Za njega in njegovo ženo imam pripravljeno vrečko z darili. Upam samo, da je zdrav in živ!

Ko bova z Aleksom obdelala kanjon reke Krupe, si bova šla ogledati še reko Zrmanjo, Obrovac in okolico. Potem pa še ne veva točno kaj. Prva opcija je, da greva v Bosno na reko Uno, drugo pa da greva na Hrvaškem pogledati še par zelo lepih znamenitosti, ki jih večino še nisem videl. To imam v mislih izvir reke Cetinje, Peručko jezero, Knin, gornji tok in izvir reke Krke,… To se večinoma nepoznani, vendar zelo lepi kraji.

Domov se vračava v nedeljo in se imava namen ustaviti na hrvaški strani Željave. Tukaj je imela Jugoslovanska ljudska armada letališče, ki je bilo skrito v hribu. Nisem še bil, vendar mora biti zelo zanimivo!

Kaj je malo treba, da si srečen! Zelo srečen.

Če vas zanima, kako se bova imela, naju lahko v živo spremljate na:

Facbooku – https://www.facebook.com/Potovanja.Podjetnistvo
Instagramu – https://www.instagram.com/tomazgorec
Youtube – https://www.youtube.com/user/tomazgorec/videos

Ves čas bova objavljala zanimive video posnetke in slike.

The post Kako malo je potrebno, da je človek neizmerno srečen! Samo eno potovanje in dobra družba. appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Ali ste letos že imeli tiste zanimive občutke pričakovanja pred odhodom na morje? Saj veste, tisti občutek, ko odštevaš dneve, ure in minute, da pride dan za odhod. Za mene bo ta tako pričakovani dan jutri. S Tomažem se namreč odpravljava na prav zanimivo destinacijo. Na današnji jutranji kavi sva dorekla še nekaj podrobnosti o okvirnem poteku poti, ki naju čaka. Na 3-tedenskem poletnem raziskovanju bova odkrivala lepote Romunije in Moldavije.

Morda se komu zdi čudna izbira destinacije, saj veliko ljudi misli, da v Romuniji pa ja ni nič pametnega za videti. Tako bo menila tudi moja stara mama, ko ji bom danes popoldne povedala, kam se jutri odpravljam. Večina ljudi ima nekakšno standardno predstavo o določeni državi, pa je na primer sploh še niso nikoli obiskali. No, pa saj verjetno niti ne poznate prav veliko ljudi, ki bi že obiskali ti dve državi, kajne?

No, vidite, to je pri meni tisto, kar iščem. Sem pripadnica posebne vrste, ki me bolj kot glavni tok zanimajo pritoki in manj prevozni kolovozi. Če gre večina desno, bi šla jaz levo. Na potovanjih iščem kotičke, ki jih še niso preplavili standardni masovni turisti v smislu ?pridi, vidi, plačaj, poslikaj, pojdi?. V množici turistov se ne počutim dobro, saj dobim občutek, da se ne morem povezati z okoljem in ljudmi, ki tam prebivajo. Veselim se predvsem odmaknjenih vasi Romunije, saj verjamem, da tam prebivajo dobri ljudje. Ob druženju z lokalnim prebivalstvom lahko človek lažje začuti njihov utrip življenja.

Romunija je po velikosti precej velika država, saj je v primerjavi s Slovenijo skoraj 12 krat, z Madžarsko pa 2 in pol krat večja. Po svoji legi v spada v jugovzhodno Evropo, Moldavija pa v vzhodno Evropo. Romunija je površinsko razgibana dežela, saj ima tako ravnine kot tudi hribe in gorovja. Osrednje gorovje so Karpati, ki se raztezajo do severa Romunije do jugozahoda države.  Moldavija velja za bolj gričevnato državo s številnimi vinogradi. Romunija je država v razvoju, vendar spada med revnejše države v Evropski uniji. Moldavija se po stopnji blagostanja uvršča še mnogo nižje od Romunije, ampak več o tem lahko napišem, ko bom stvari dejansko doživela v živo.

V Romuniji je veliko zanimivih utrdb in gradov, eden bolj poznanih je grad Bran, poznan tudi kot grad grofa Drakule. Romunija ima tudi veliko lepih samostanov z značilnimi poslikanimi fasadami. Kot bivši kolesarki me bodo gotovo srbele pete ob vožnji po zaviti cesti prelaza Transfagaraš. Komaj čakam, da se bom lahko naužila naravnih lepot neokrnjene narave v številnih nacionalnih parkih, kjer je tudi veliko ledeniških jezer. Eden izmed vrhuncev naravnih lepot bo prav gotovo delta Donave, kjer se nahaja ogromno različnih ptic in bogata vegetacija. V Moldaviji si bova s Tomažem ogledala ogromno vinsko klet, skozi katero se človek pelje kar z avtomobilom. Prav gotovo bova še spotoma planirala pot, saj človek šele v državi sami najlažje vidi kaj je zanimivega.

Verjamem, da bo potovanje po Romuniji in Moldaviji eno izmed mojih najboljših doživetij po Evropi! Zelo se veselim in že odštevam ure do odhoda.

The post Romunija in Moldavija, prihajam! appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Za mojo staro mamo je na primer daleč iz Trebnjega do Kopra, saj mi vedno pravi, kako daleč sem šla od doma. Njej se zdi razdalja 150 km od doma strašno daleč, kar je običajno uro in pol vožnje. Jaz pa ji vedno pravim, da dokler se lahko pogovarjava po telefonu obe podnevi, ni nič daleč. Kako daleč ste se pa vi že peljali z avtomobilom v enem kosu? Ali pa recimo, koliko kilometrov ste največ prevozili z avtomobilom v enem dnevu? Jaz sem se do sedaj recimo prevozila v enem dnevu okrog 500 kilometrov, kar se mi je sprva zdelo veliko v primerjavi z včerajšnjimi kilometri. Včeraj je padel moj novi rekord.

Včeraj sva s Tomažem naredila več kot 1000 kilometrov. Iz Trebnjega sva startala ob 6.30 uri, v mesto Turda pa sva prišla ob 22.00 uri po lokalnem času. V Romuniji smo eno uro naprej v primerjavi s Slovenijo. Pri tem velja povedati, da se praktično nisva nič ustavljala, razen na bencinski pred madžarsko mejo zaradi vinjete in tam na hitro spila še kavo. Bilo je res veliko vožnje, predvsem se je nekoliko vleklo čez Madžarsko, saj je ta država ena sama ravnina in se jo človek kar hitro naveliča. Stvari na zemljevidu včasih izgledajo bolj blizu kot so v resnici daleč. Šele, ko se človek pelje 1000 kilometrov daleč dobi občutek, kako daleč je to. Sedaj, ko sem tukaj sploh nimam občutka, da sem daleč stran od doma. Mogoče je to zaradi boljšega stanja kot sem ga sprva pričakovala v Romuniji.

Na Madžarsko-Romunski meji so šle stvari nekoliko bolj počasi. Vsi se premikajo iz ene kolone v drugo in iščejo najhitrejšo vrsto. Končno pridemo v Romunijo. Sprva je pred nama samo ravnina, ki pa se je počasi začela dopolnjevati z razgibanimi zelenimi hribčki, saj sva prehajala proti pokrajini Transilvanija. Takoj, ko sva se peljala skozi prve vasi, sem bila navdušena nad tipičnimi romunskimi hiškami vseh barv in okrasnih elementov na fasadah. Na poti do Turde naju je spremljala temna nevihta. Ko sva prišla do Turde, mesta znanega po fascinantnem solnem rudniku, je bilo vse zelo temno.  V mestu namreč niso delovale mestne svetilke. Nekako nismo vajeni take teme po mestih, ko pa je vedno vse lepo osvetljeno. Kmalu najdeva prijaznega gostitelja, ki nama je oddal apartma Central park apartment.  Gostitelj nama je takoj prijazno ponudil pomoč pri prenosu prtljage od avtomobila do apartmaja. Ponujena pomoč nama je prišla še kako prav ob vsej obilici prtljage, ki jo imava s seboj. Apartma je bil zelo prostoren, lepo opremljen, čist, posteljnina pa sveža in dišeča. Nato sva se na hitro priklopila na wi-fi in potem kaj drugega kot spanje, ki si ga človek najbolj želi po dolgi vožnji.

The post Romunija, kako daleč si? 1000 km daleč appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Potovanja niso vedno samo lepa. Včasih se na potovanju zgodi kaj takega, da se ti kar tema naredi pred očmi.

Tisti, ki me spremljate na Facebooku in Instagramu, verjetno veste, da sem se s sopotnico Petro odpravil na 18 dni dolgo potovanje po Romuniji in Moldaviji. Včeraj sva se vračala iz Brašova v Romuniji, v Kišinjevu, ki je glavno mesto Moldavije. Ko sva že bila na poti več kot 11 ur in sva imela do Kišinjeva samo še 42 kilometrov, se je moj skoraj 12 let star Golf Plus nenadoma ustavil. Bila sva sredi ničesar. Nisem mogel verjeti, da me je moj Golf pustil na cedilu. Na trenutke sem celo pomislil, da mogoče to sploh ni res in da sanjam..

Še malo prej sva se oba veselila, ko sva opravila vse carinske formalnosti in sva si rekla, samo še eno uro pa sva v Kišinjevu. V Kišinjevu sva imela rezerviran zelo lep hotelček v središču mesta. Najino navdušenje se je v sekundi spremenilo v eno samo veliko žalost in zaskrbljenost. Ravno v Moldaviji se je to moralo zgoditi.

Pokličem ene dva prijatelja, ki sta dobra mehanika, če mogoče vesta kakšen trik, da bi spravil avto v pogon. Ni ga bilo, na koncu pa sem moral okoli pol desete ure zvečer, ko je bila že trdna tema, poklicati asistenco. Zanimivo, da asistenco sploh nisem mogel poklicati. Najprej neka tajnica v slovenskem jeziku, potem še tajnica v angleškem, na koncu pa je prekinilo zvezo. Tako, da jih nisem mogel priklicati. Sem pa moral plačevati klice po skoraj 4 evre na minuto. Potem kličem mojega zavarovalniškega agenta, ki se je takoj oglasilin mi uredil, da me pokličejo iz asistence. Fant, ki me je klical je bil prijazen in je povedal, da bodo vzpostavili stik s kolegi iz Moldavije in, da naju pridejo ponj. Povedal je, da v Sloveniji to traja okoli ene ure, v državi kot je Moldavija bo pa trajalo dve uri ali malo več. Na koncu sva na asistenco čakala 7 ur.

Še dobro, da je moja sopotnica Petra potrpežljiva punca. Namreč prepričan sem, da bi večina ljudi sredi gozda v Moldaviji, kjer ni žive duše, izgubila živce. Petra jih ni, jo je pa bilo malo strah. Menda medvedov, lopovov,… mene medvedov in lopovov ni bilo nič strah, sem pa bil zaskrbljen, če bodo uspeli popraviti moj avto.

Ob štirih zjutraj se je končno pojavila avto vleka. Prišel je en Rus, ki mi bo ostal v spominu, da se je strašno bal enega sršena, ki se je ravno takrat pojavil. Pa tudi po tem, da je z avto vleko kar norel in nisem bil prepričan, če bo moj Golf obstal na njej.

Do Volkswagen servisa smo prispeli okoli pete ure zjutraj. Da so servis odprli, sva morala čakati 4 ure. Potem je prijazna uslužbenka povedala, da bo diagnostika stala 12 evrov. Ni problem sem rekel, samo čim prej opravite.

Ko tole pišem, sedim v lokalu pred servisom in čakam, da odpeljejo mojega Golfa na diagnostiko. Sem utrujen, neprespan, umazan in od spanja v avtu ves zlomljen. Upam, da mi bo sreča naklonjena in da ni na avtu nič hujšega, ter da bo kmalu popravljen.

Nadaljevanje pišem v hotelski sobi.

Izvem, da je na avtu šla črpalka za gorivo. Povedali so, da je rok dobave 2 tedna. Povedal sem jim, da nimam časa dva tedna in če obstaja kakšna druga opcija. Povejo, da lahko dajo neoriginalno Boschovo črpalko, ki je cenejša, vendar ne morejo dati računa. Kaj mi bo račun, samo avto popravite, sem jim rekel.

Povedo, da bo avto mogoče nered že danes po četrti uri. Bil sem vesel, vendar dokler se v avto ne usedem in z njim zapeljem, ne bom čisto brez skrbi.

Mehanika še vprašam, če je kje taksi v bližini, da pridem do hotela, ki ga imam rezerviranega. Pove mi, da taksi ni problem. Povem mu, da nimam moldavskih Leiov in če lahko plačam v evrih. Pove mi, da v evrih ne bo šlo. Uslužbenec servisa mi je hotel posoditi moldavske leie, vendar pa se je ravno v tistem trenutku javil en fant izza točilnega pulta, da naju bo on peljal do hotela. Fant je bil izredno prijazen. Šel je z mano zamenjati denar in kupit Moldavsko sim kartico. Potem naju je z avtom peljal še na ogled mesta, vse razložil,… Izredno prijazna oseba! Zelo nama je pomagal!

Če bom v Sloveniji srečal kakšnega popotnika v težavah, podobnih kot sem jaz bil tukaj v Moldaviji, bom ravnal isto, kot ta prijazen Moldavec. Kar dobiš, moraš tudi vrniti.

Ravnokar so mi iz servisa poslali sliko Boschove črpalke za gorivo. Upam, da čim prej uredijo in da grem po avto. Nato se bom najprej dobro spočil!

Upam, da je na tem potovanju konec slabih stvari. Če bo še kakšna, bom začel verjeti, da sem se nekomu tam zgoraj zameril in me kaznuje. Ali pa mi mogoče želi povedati, da bom moral zamenjati avto!

The post Včeraj zvečer mi je ‘crknil’ avto sredi ničesar v Moldaviji appeared first on Potovanja in podjetništvo.

Prva znamenitost, ki sva jo s Tomažem obiskala v Romuniji, je bil rudnik soli v mestu Turda. Bila sem že v vsaj dveh rudnikih soli, vendar kar sem videla tukaj v Turdi je resnično neverjetno.

Pot do glavne dvorane v rudniku vodi skozi dolge tunele, katerega stene so narejene iz čiste soli. Kmalu na začetku so stopnice, ki vodijo v nižje predele rudnika. Te stopnice so osvetljene z lučmi, ki se nahajajo na polkrožnem oboku tega tunela s stopnicami. Ta del prehoda izgleda kot prizor iz kakšnega znanstveno-fantastičnega filma. Sprva sem mislila, da so ti tuneli zelo zanimivi, vendar me je najboljše še čakalo. Pred nama se je odprl ogromen razgled na veliko dvorano v rudniku. Ta dvorana je posebna, saj je res ogromna, vse stene pa so iz soli. Torej kamorkoli pogledaš vidiš sol.

Pravzaprav sva bila na začetku na vrhu te zvonasto oblikovane dvorane, ob robovih je bila lesena pot, ki je bila zame kar malo strašljiva. Šele pred časom sem nekako ugotovila, da imam kar malo strahu pred višino. Torej vsi, ki imajo strah pred višino jim odsvetujem pogled navzdol v središče solnega rudnika. Do dna rudnika se lahko pride s steklenim  dvigalom, pred katerim je venomer velika gneča, ali pa se spustite po lesenih stopnicah, ki ima kar 13 nadstropij z razglednimi balkončki. Logično je, da sva se s Tomažem odločila za spust po teh pustolovskih stopnicah v stilu Indiane Jonesa.

120 metrov pod zemljo se v rudniku soli v Turdi nahaja pravo podzemno športno-rekreativno doživetje za vsakogar. Lahko se odločite zgolj za posedanje na klopcah in uživate v blagodejnem zdravilnem zraku rudnika. Če želite nekoliko bolj kreativno izkoristiti prosti čas se lahko povzpnete na razgledno kolo, igrate biljard, badminton, mini golf ali namizni tenis. Pod veliko dvorano v rudniku se nahaja še ena dvorana, ki se nahaja par deset metrov nižje. Ta dvorana je posebna zaradi vode, ki se nahaja na dnu te dvorane. Na sredini te dvorane se nahaja otok, do katerega se pride po lesenem mostu. Posebno doživetje je vožnja s čolničkom na vesla po jezeru okrog otočka.

Rudnik soli v Turdi je prav gotovo nekaj posebnega predvsem zaradi premišljene postavitve in izbire luči ter svetlobe v rudniku. Osvetlitev v rudniku deluje precej futuristično, človek dobi občutek, da je stopil v eno novo dimenzijo. Popolnoma sem bila navdušena!

Vsem, ki se boste morda kdaj potepali po mestu Turda, priporočam nastanitev v Central park apartment. Apartma ima dve spalnici, v katerih lahko spi 5 oseb, ali pa morda še več, saj ima tudi veliko dnevno sobo. Kuhinja in kopalnica sta lepo urejeni in opremljena z vsem potrebnim. V stanovanju so kar 3 televizorji, vendar midva nisva nobenega niti prižgala, saj ima vsak od naju dovolj dela na svojem računalniku. Apartma ima še balkonček, ki ima pogled na dogajanje na ulici. Stanovanje ? apartma se nahaja v enem izmed blokov v mestu Turda. Lastnik je zelo prijazen in mu ni težko ponuditi pomoč pri prenosu prtljage v stanovanje. Prišla sva pozno zvečer, vendar nama je takoj ponudil pomoč pri vsej najini prtljagi in naju sprejel odprtih rok. Cena je pa sploh fenomenalna. Za nočitev v tem apartmaju boste odšteli 18,5? ?. Kaj še hočete? Rezervacijo lahko opravite na https://www.booking.com/hotel/ro/central-park-apartment-turda.sl.html.

The post Futurističen rudnik soli v Turdi appeared first on Potovanja in podjetništvo.